p. dr. Christian Gostečnik
Moderni časi zahtevajo od očetov veliko več
| 05.03.2016, 12:56 Blaž Lesnik
Sredi postnega časa smo. Marsikdo si je zadal svoje postne naloge, odpovedi, izzive... Zgodi se, da si v začetku posta zadamo ogromno stvari, na koncu ne storimo ničesar. A danes smo v oddaji Za življenje, za danes in jutri pogledali, kakšen izziv prinaša post v naše medosebne odnose. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
»Morda je najtežja postna vaja to, da greš k človeku, ki ga že dolgo nisi obiskal, čeprav čutiš, da bi bilo dobro, če bi šel k njemu. Da s tem človekom prebiješ nekaj ur, si ob njem ali narediš nekaj, česar še nikoli prej nisi: si prijazen in mu daš košček sebe«, pravi dr. Gostečnik.
Kaj lahko kot zakonca storiva, da bo najin odnos lepši? Kako lahko bolj kakovostno preživimo prosti čas z otroki, kje najdemo moč, da si, če smo osamljeni, poiščemo družbo, naredimo prvi korak iz svoje kamrice, v kateri čakamo, kdaj nas bodo drugi obiskali, pa jih kar ni. Vse to so prava vprašanja za pravi postni izziv.
»Formula najsrečnejšega zakona je, da narediš vedno tisto, kar ti je najtežje storiti. S tem tudi sebe osrečiš in daš sebi največji dar.« Zakaj? »Ker tako zrasteš ob človeku, s katerim živiš. Njemu pa pokloniš žrtev, sočutje, zagotovilo: Sem s tabo«.
Na 4. postno nedeljo bomo poslušali priliko o izgubljenem sinu
»Če bi se vse Sveto pismo izgubilo in bi samo ta prilika ostala, bi vedeli, kdo je Bog«, pravi p. Christian. Danes starši velikokrat rečejo, da mora priti otrok najprej do njih, dati prvo pobudo, se opravičiti..., potem pa bodo nadaljevali odnos. A oče je tisti, ki prvi gre in poišče svojega otroka. To je evangeljsko. V priliki o izgubljenem sinu oče prvega sina ni skritiziral, sramotil, ga obkladal z grdimi besedami, ko se je ta vrnil. Oče je rekel: »vesel sem, da si prišel nazaj«.
»Današnjemu očetu je težje, saj ne bo dovolj, da čaka na pragu, da pride otrok nazaj. Sam mora stopiti ven in iti ponj. Sreča očeta je, da poišče sina. Dokler oče goji svojo zamero in občutje, kako ga sin ne uboga in da je izgubljen, tako dolgo ne bo srečen. Moderni časi zahtevajo od očetov veliko več kot včasih.«