Nadškof Gallagher o Cerkvi mučencev
Cerkev po svetu Marta Jerebič
V Rimu je v soboto potekalo srečanje z naslovom Naša Cerkev je Cerkev mučencev. Dogodek je pripravil škofijski center za misijonsko sodelovanje med Cerkvami, udeležence pa je med drugimi nagovoril vatikanski tajnik za odnose z državami, nadškof Paul Richard Gallagher. Kot je dejal, smo v zadnjih letih priča vedno več primerom nestrpnosti, diskriminacije, ekstremizma in fundamentalizma.
Omenil je nenehne teroristične napade in grožnje, zaradi katerih je resno ogrožena mednarodna varnost. V nekaterih državah se temu pridružuje sprejetje zakonov o bogokletju. Ti so lahko izgovor za preganjanje pripadnikov verstev, ki so v manjšini. V državah z avtoritarnimi ali totalitarnimi režimi prihaja do strogega omejevanja verske svobode. Spregovoril je tudi o globoki rani nezakonite trgovine z orožjem in ljudeh, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, ker so njihova življenja ogrožena
. Poudaril je, da bi morala sovražnost do verskih manjšin prebuditi vest mednarodne skupnosti, ki bi morala sodelovati v prizadevanju za zaustavitev vseh grozot in za vnovično uveljavitev pravice do verske svobode in obsodbo vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti na podlagi verske pripadnosti. Zaradi slednjih ne trpijo samo kristjani, kakor večkrat ponavlja Sveti sedež, temveč tudi številne druge verske, etnične in kulturne skupine. Pa vendar so kristjani skupina, ki je najbolj preganjana in v kateri število žrtev najbolj izstopa. Vsa ta sovražnost do verskih manjšin bi morala prebuditi vest mednarodne skupnosti. Že najosnovnejše razumevanje človekovega dostojanstva jo namreč zavezuje, da naredi vse za zaustavitev in preprečitev nadaljnjega sistematičnega nasilja in za zaščito nedolžnega prebivalstva.
Dialog in odgovornost
Stališče Svetega sedeža, ki ga je povzel msgr. Gallagher, je torej: »Vedno iskati blagor osebe in narodov, varovati mir in jamčiti spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe in njenih temeljnih pravic.« Za dosego tega cilja se Sveti sedež trudi s spodbujanjem dialoga. Države in organizacije vabi k sodelovanju ter iskanju političnih ter diplomatskih rešitev sporov. In sicer vedno v polnem spoštovanju mednarodnega prava. Obenem jih opozarja tudi na odgovornost, da je potrebno zaščititi. Papež Frančišek je ob različnih priložnostih poudaril, da je pri soočanju s preganjanjem molk »sokrivec in je sramoten«. Žal je namreč treba priznati, da vprašanje nasilja nad kristjani leta ni bilo resno upoštevano.
Ustvariti širše prostore dialoga
Nadalje je msgr. Gallagher omenil situacijo v Evropi. Čeprav ne moremo govoriti o preganjanju, se ne sme podcenjevati zaskrbljujočega pojava nestrpnosti verskega značaja, ki se pogosto pojavlja na stari celini. Tudi v tem kontekstu je Sveti sedež vedno podpiral spoštovanje verske svobode, ki jo je treba spodbujati in ne omejevati. Na podlagi te svobode, razumljene kot temeljne pravice, je mogoče ustvariti širše prostore dialoga. Ti namreč lahko pomagajo zagotoviti potrebne pogoje za gradnjo bolj vključujoče in stabilne družbe. Vera lahko igra pomembno vlogo pri izboljševanju družbe. Prav tako pa je njen vpliv lahko negativen, če je povod za pojave ekstremizma in radikalizma. Ti se zlahka razvijejo predvsem v praznini, v kateri ni več idealov in kjer se je izgubila identiteta. To pa je situacija, ki je dobro poznana zahodnemu svetu.
Pričevanje ljubezni do bližnjega
»Spodbujati medsebojno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje med katoličani ter pripadniki drugih verskih tradicij; podpirati študij verstev; spodbujati formacijo oseb, vpetih v dialog.« To so prednostne naloge, je zaključil msgr. Gallagher in dodal le še, da pa je pomembno orodje, na katerega ne smemo pozabiti, tudi »tiho in preprosto pričevanje ljubezni do bližnjega«.
Vir: Radio Vatikan
