Padec schengena bi stal do 18 milijard evrov letno
Slovenija Marjana Debevec
Evropska komisija je predstavila načrt za popolno obnovitev normalnega delovanja schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah do konca leta. Znova je tudi opozorila na negativen vpliv zloma schengna na gospodarstvo: popolna vzpostavitev nadzora v schengnu bi povzročila do 18 milijard evrov stroškov letno.
Cilj Evropske komisije je odpraviti nadzor na vseh notranjih mejah v schengenskem prostoru do konca tega leta. Začasni nadzor namreč ne ovira le prostega gibanja ljudi, ampak povzroča tudi velike gospodarske stroške, opozarjajo v Bruslju in sicer na leto od pet milijard do 18 milijard evrov neposrednih stroškov. Medtem se v javnosti že pojavljajo kritike, ker naj bi bil rok za vnovično vzpostavitev schengna predolg.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je sicer danes izpostavil, da naj bi nov sistem evropske mejne in obalne straže v celoti vzpostavili do septembra. Zagotovili pa naj bi tudi pospešeno izvajanje načrta za premestitev beguncev znotraj unije. Komisija načrtuje tudi vrsto drugih konkretnih ukrepov in sicer od ukrepanja same Grčije za boljši nadzor na meji s Turčijo, preko krepitve tamkajšnje misije Frontexa.
To je bilo tudi osrednje sporočilo predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na turneji po državah na t. i. balkanski migrantski poti, ki jo je začel v torek v Avstriji in jo zaključuje danes s srečanjem s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom v Ankari. Ekonomske migrante je že včeraj pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo.
Hrvaška vlada je medtem na današnji seji potrdila spremembe zakonov o nadzoru državne meje in obrambi. Ti vojski omogočajo, da v izjemnih varnostnih in humanitarnih primerih pomaga policiji pri nadzoru meje.
Povejmo še to, da je sodišče na jugozahodu Turčije je dva sirska tihotapca ljudi, ki so jima sodili za brodolom čolna z begunci, v katerem je umrl sirski malček Ajlan Kurdi, obsodilo na štiri leta zapora. Deček, katerega truplo je septembra lani naplavilo na turško obalo, je postal svetovni simbol begunske tragedije.
Sicer pa so v Evropski uniji lani zabeležili rekordnih milijon 250 tisoč prosilcev za azil. Večina jih je prišla iz Sirije, Afganistana in Iraka.
