Ljubljana - prva "Zero Waste" evropska prestolnica
Vse več občin v projektu Nič odpadkov
Slovenija Petra Stopar
Vse več slovenskih občin se vključuje v ekološki projekt »Nič odpadkov« in se trudi v čim večji meri zmanjšati njihovo količino. Cilj projekta je po mnenju društva Ekologi brez meja pomembno razumeti v smislu stalnega zniževanja količin odpadkov, namenjenih v odstranjevanje. Pred časom se je izvajanju projekta priključila še občina Slovenske Konjice kot prva iz severovzhodnega dela države. Občina se že zdaj lahko pohvali z razmeroma visokim odstotkom ločevanja odpadkov.
Mednarodnemu projektu Nič odpadkov (Zero Waste) so se poleg zelene prestolnice Evrope Ljubljane doslej pridružile občine Bled, Gorje, Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer ter nazadnje Slovenske Konjice.
Direktor konjiške komunale Franc Dover pravi, da bodo v primerjavi z nekaterimi lokalnimi skupnostmi projekt začeli z razmeroma visoke ravni, saj so lani dosegli skoraj 71-odstotni delež ločenega zbiranja odpadkov: »Zbrali smo do 286 kilogramov ločenih in 84 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca, kar pomeni, da so nekatere občine, ki so že nekaj časa vključene v projekt, imele celo slabše rezultate. Cilje, ki jih bomo prilagodili do leta 2020 in 2030, bomo zelo skrbno načrtovali.«
Ob tem je še poudaril, da sami besedo odpadek vse bolj dajejo na stranski tir in vse bolj uporabljajo besedo surovina, prav tako delavcem v podjetju večkrat poudari, da niso več smetarji, pač pa okoljski aktivisti.
Največji izziv jim bo v prihodnjih letih izboljšanje razmer na skupnih odjemnih mestih pri večstanovanjskih stavbah, kjer je ločevanje še vedno najslabše. Najpogostejša napaka so biološki odpadki v zabojniku za mešane odpadke. »Vsak pri sebi se mora zavedati, kaj z napačnim odlaganjem povzroči naravi, pa tudi sebi in svoji denarnici,« je dejal. Eden od pomembnih končnih ciljev je namreč tudi zniževanje stroškov na položnicah občanov.
