Pred 450 leti je umrl diplomat Žiga Herberstein
Slovenija | Tone Gorjup
Slovenci se ponašamo s številnimi rojaki, ki so v svojem času sloveli v širšem evropskem prostoru. Med njimi je zgodovinar in diplomat Žiga Herberstein, ki je umrl 28. marca 1566 na Dunaju. V zadnjem času mnogi poudarjajo, da je bil predhodnik združene Evrope, saj je s spoštljivim odnosom do različnih narodov, dežel in jezikov, že takrat deloval povezovalno. Njegovo vodilo je bilo: „Ni dovolj, če se človek rodi v plemiški stan, svojo plemenitost mora vsak dan dokazovati s svojimi dejanji.“
Žiga Herberstein je bil doma iz Vipave. Šolal se je najprej v domačem kraju, nato pa pri sorodniku, ki je bil prošt v Krki na Koroškem. Pri njem se je učil tudi slovenščino. S študijem je nadaljeval na Dunaju, zatem pa se je za nekaj let posvetil vojaškemu poklicu. Sodeloval je v vojnah proti Madžarom in Benečanom in se v njih odlikoval. Pozneje je kot diplomat na Dunajskem dvoru prepotoval skoraj vso Evropo. Poslali so ga tudi v Moskvo in na turški dvor. Pri tem mu je bilo v veliko pomoč znanje številnih jezikov. O svojih potovanjih v Rusijo je napisal knjigo Moskovski zapiski, v kateri je združil zgodovinske vire, svoja opažanja in pripovedi drugih. Njegove izjave o slovenščini, ki jo je s pridom uporabil pri nastajanju Moskovskih zapiskov, so spodbudno vplivale na naše protestantske pisce, zlasti na Bohoriča.
Moskovski zapiski so naleteli na izreden odziv, saj je bila to prva knjiga o tem delu Evrope oziroma Azije, ki je bila dokaj natančna tako z geografskega kot zgodovinskega in etnološkega vidika. Tudi v naslednjih stoletjih je bila ened izmed osnovnih virov podatkov o Rusiji za Evropejce. Do konca 16. stoletja so Moskovski zapiski doživeli kar dvajset izdaj: od tega devet v latinskem, sedem v nemškem, dva v italijanskem in eno v angleškem jeziku. Herberstein sam je pred smrtjo dočaka devet različnih izdaj svojega najpomembnejšega dela. Moskovske zapiske v slovenskem prevodu smo dobili šele leta 1951. Prevedel jih je križniški redovnik p Modest Golja. Herbersteinovemu potopisu je dodal njegov življenjepis, predstavitev Rusije v 16. stoletju in dokaj natančno bibliografijo Moskovskih zapiskov skozi stoletja. Obenem je predstavil Žiga Herbersteina kot Slovenca.
