Kako sokrivi smo z neodgovornim nakupovanjem?

Svetovalnica 23. 10. 2025, 09:46 Nataša Ličen

Hitra moda – nenehno zagotavljanje novih trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah – je povzročila povečanje količine proizvedenih in zavrženih oblačil. Vse to ima močan negativni učinek na okolje.

Kako zmanjšati količino tekstilnih odpadkov ter podaljšati življenjsko dobo tekstila in povečati delež recikliranja? Pri proizvodnji tekstila se porabi veliko vode, zanjo so potrebna tudi obsežna zemljišča za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Za proizvodnjo ene same bombažne majice naj bi bilo potrebnih toliko litrov vode, kot je spije ena oseba v dveh letih in pol.

Samo odstotek uporabljenih oblačil se reciklira v nova oblačila.

O trajnostni modi smo se v oddaji Svetovalnica pogovarjali z izr. prof. dr. Marija Gorjanc, s Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinjo za tekstilno industrijo in trajnostne inovacije v tekstilstvu: »Človek je vedno iskal nove rešitve, nove možnosti, in morda se je pri tem tudi malo zakalkuliral, ko je začel uporabljati materiale, ki niso primerni za stik s kožo.

Naravna vlakna so bila v rabi vse do odkritja umetnih, kemičnih, sintetičnih vlaken. Prvo umetno vlakno je bila viskoza. Razvoj polimerne kemije je šel naprej vse do razvoja sintetičnih vlaken, kot je recimo tudi poliester, ki ni primeren za nošnjo tik ob koži. Žal pa je precej tudi takšnih oblačil – recimo spodnje perilo, na voljo v trgovinah. Po drugi strani pa to vlakno rešuje življenje, iz njega izdelujemo umetne žile, srčne zaklopke.«

Pomembni certifikati na področju tekstila, ki so objavljeni na strani ZPS.  

Vsako dejanje šteje! Naš planet je na svoji najpomembnejši misiji. Bremenijo ga izpusti toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Na poti v brezogljično prihodnost mu lahko pomaga prav vsakdo izmed nas. Kajti sprememba naših navad lahko spremeni podnebje na bolje. Zato odigrajmo glavno vlogo, izberimo svoje dejanje in ga spremenimo v trajnostno navado. O konkretnih dejanjih pa več na spletni strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, v projektu Samo1planet. 

Ko pridemo do tega, kaj obleči?

»V prvi vrsti imejmo na sebi udobna oblačila, oziroma oblačila iz materialov, ki nam ne bodo škodila, so prijetna na dotik, v katerih se dobro počutimo in se v njih ne znojimo pretirano. Izberimo nogavice, ki so pretežno iz naravnih materialov, da ne zatekajo noge. Vse to privede do vprašanja trajnosti.«

Pri tekstilni proizvodnji v Evropi se resnično skrbno gleda na celotno verigo. Če želimo biti trajnostni in dobro izbrati produkt, izberimo izdelane v Evropi, kjer so zahteve stroge. Izdelki so kakovostni. Recimo v Sloveniji tekstilna industrija odlično deluje, tudi na področju inovacij materialov, večino svojih izdelkov pa izvozi.

Kaj je trajnost?

»Lahko govorimo o materialu, ki bo dolgo zdržal - uporabo, nego, tudi vremenske vplive, ali pa o načinu, kako je to vlakno pridobljeno oziroma izdelano. Kot potrošniki posebej, če smo nepoznavalci, se v trgovinah težko orientiramo, katero oblačilo je res trajnostno. Imamo ponudbo in iz te izberemo. Svetujem, da se za spodnje perilo uporabljajo naravni materiali. Imamo izdelke na tržišču, ki vsebujejo certifikate, da izdelek ne vsebuje strupenih dodatkov, takšen je OEKO TEX 100, ki je na izdelku zapisan, ali pa še certifikati, ki vključujejo tudi socialni efekt. Da so bili delavci pravično obravnavani, plačani in da že pri vzgajanju rastline, recimo bombaževca, ni bilo uporabljenih sintetičnih gnojil, herbicidov, pesticidov.«

Kaj se skriva za ceno majice, za katero plačamo le nekaj evrov?

»Ne vemo, kaj je zares v ozadju. Lahko sklepamo, da gre za produkcijo tekstilnega izdelka, ki ni izdelan v Evropi. Gre za uvoz. No, majice so običajno iz bombažnih vlaken, pri pridelavi ne vemo kako so bila pridobljena, kako je bilo s plačilom delavcem, kakšen je bil celotni proces. Se je za vprašati, kaj je v ozadju.«

Proizvodnja tekstila naj bi z barvanjem in obdelavo proizvodov povzročila približno 20 odstotkov svetovne onesnaženosti čistih voda.

Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra lahko pralni stroj izloči sedemsto tisoč mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi. Večina se jih izloči v prvih nekaj pranjih. Hitra moda temelji na masovni proizvodnji, nizkih cenah in velikih razprodajah, vse to pa spodbuja veliko prvih pranj. Posebej je pomembno kakšna oblačila izberemo za dojenčke, ki še nimajo takšne obrambe na koži kot odrasli in njihova koža toliko bolj absorbira snovi – tudi škodljive, iz okolja.

Med novimi strategijami za reševanje tega vprašanja so razvoj novih poslovnih modelov za izposojo oblačil, oblikovanje izdelkov na način, ki bi olajšal vnovično uporabo in recikliranje (krožna moda), prepričevanje potrošnikov k nakupu manj oblačil a boljše kakovosti (počasna moda), in splošno usmerjanje vedenja potrošnikov k bolj trajnostnim možnostim.
Če nam bolj pomeni, da smo oblečeni po zadnji modi, vprašanje, če bo to trajno. Vse več ljudi kupuje iz druge roke in tudi s tem lahko prispevamo k boljšemu jutri.

Kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo. Pred tem uporabimo, kar že imamo v omari, si v družinskem in prijateljskem krogu izmenjajmo oblačila, kupimo rabljeno oziroma oblačilo popravimo ali ga predelamo.

Najcenejša in okolju najbolj prijazna izbira je izmenjava oziroma nakup iz druge roke. Nakup iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje, saj smo podaljšali življenjsko dobo staremu oblačilu. Vnovična uporaba je eden od ključnih elementov vse bolj uveljavljenega krožnega gospodarstva in jo označujemo kot primarno strategijo ravnanja s tekstilnimi odpadki.

Dejstvo je, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.