Zver: Za pieteto do pobitih gre

Slovenija 24. 03. 2016, 15:40

Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Milan Zver je v začetku februarja pisal predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu. Predlagal mu je postavitev obeležja, ki bi v poslopju Evropskega parlamenta v Strasbourgu opominjalo na množične poboje na ozemlju Slovenije takoj po drugi svetovni vojni. Na Schulza se je v tem tednu obrnil tudi premier Miro Cerar, ki je opozoril, da je Zver v svoji pobudi izpustil nekatera dejstva in da je zavajal. Zver se je že odzval in poslal novo pojasnilo predsedniku Evropskega parlamenta. Žalosti ga, da se je slovenska javnost spet razdelila na točki, na kateri se ne bi smela nikoli, to je na pieteti do umrlih. V pogovoru za naš radio je pojasnil, da je bila njegova pobuda dobronamerna, tudi zato ga je Cerarjeva poteza presenetila. Označil jo je celo za dejanje, ki ni v čast njegovi premierski funkciji.

Spomnimo. Zver je v prvem pismu Schulzu in tudi vodji politične skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfredu Webru predlagal, da bi bilo obeležje za žrtve povojnih pobojev v Sloveniji podobno tistemu, ki je v poslopju edine neposredno voljene ustanove Evropske unije v Strasbourgu izobešeno v spomin na eksodus baltskih narodov iz leta 1941, za katerim so stale sovjetske oblasti. Zver je spomnil, da je pri nas več kot 600 množičnih morišč, da je bilo vseh žrtev približno 200.000, morda je številka še višja. "Vse to nas zavezuje k spominu na te ljudi. Glede na to, da v slovenski zemlji leži na sto tisoče ljudi, da velika večina ni Slovencev, da je torej v slovenski zemlji zakopana prava Evropa v malem, sem želel, da bi se na to odzvala katera od evropskih ustanov."

Schulz na pobudo še ni odgovoril, Zver meni, da je pod pritiskom

Weber je na pobudo odgovoril pozitivno, Schulz se še ni odzval. "Verjetno je pod hudim pritiskom vsaj ene od slovenskih evropskih poslank, zdaj očitno tudi pod pritiskom predsednika slovenske vlade, da odgovori negativno ali sploh ne odgovori," je prepričan Zver. S pobudo je med drugim seznanil Tanjo Fajon, evropsko poslanko iz vrst socialistov in demokratov, ki jih vodi Schulz. "Zavrnila je možnost sodelovanja, dejala je, da ima težave s tem pismom," je pojasnil Zver.

Zvera čudi, da se je Cerar vmešal v dialog

V zvezi s pobudo je nato prejel ostro pismo predsednika borčevske organizacije Tita Turnška, zdaj se je oglasil še Cerar, ki je prepričan, da pobuda ne zasluži podpore Evropskega parlamenta. Ni se strinjal z Zverovo trditvijo, da oblasti vprašanje množičnih pobojev na ozemlju Slovenije takoj po drugi svetovni vojni rešujejo prepočasi. Po njegovih besedah je Zver v pobudi tudi poskušal za žrtve okriviti slovenski narod. Zvera je to najbolj prizadelo, kot je poudaril v pogovoru za Radio Ognjišče, to nikakor ne drži. "V pismu nisem iskal in zahteval preganjanja zločincev, čeprav je Slovenija edina postkomunistična država, v kateri ni bil obsojen noben storilec. Tudi nisem zahteval nikakršne obsodbe. Želel sem samo, naj ena od evropskih ustanov izrazi pieteten odnos do vseh pobitih." Zver se je začudil, ker se je premier vmešal v ta dialog. "Namesto da bi se slovenska država pridružila vsebini tega pisma, ga je praktično napadla in ga skušala pod avtoriteto predsednika vlade popolnoma izničiti," je bil še kritičen Zver. Menil je tudi, da Cerar pisma Schulzu ni napisal sam.