Slovenski politični vrh ostro obsodil napade v Bruslju

Slovenija | 22.03.2016, 20:54

Na teroristične napade v Bruslju se je odzval tudi slovenski politični vrh. Izrekel je sožalja belgijskim oblastem in svojcem nedolžnih žrtev ter vsem ranjenim zaželel hitro okrevanje. Hkrati je ostro obsodil krvavo dejanje.

Predsednik države Borut Pahor je ocenil, da gre za zavržno dejanje dejanje v osrčju Evrope, ki mora biti deležno najostrejše obsodbe vsega svobodnega in miroljubnega sveta. Poudaril je, da zbuja zaskrbljenost, a se po njegovih besedah s to pretečo in nepredvidljivo nevarnostjo ne smemo soočiti s strahom, temveč premišljeno in odločno. "Zagotavljamo vse, kar je v naši moči, da ohranimo in okrepimo varnost naše države in naših ljudi," je dodal.

Napadi v Bruslju ne vplivajo neposredno na varnostne razmere v Sloveniji

Da teroristični napadi v Bruslju ne vplivajo neposredno na varnostne razmere v Sloveniji, je medtem poudaril premier Miro Cerar. Sklical je že medresorsko delovno skupino za boj proti terorizmu, ki deluje znotraj sekretariata sveta za nacionalno varnost. Po sestanku je pojasnil, da trenutno ni podatkov, ki bi zahtevali dvig stopnje ogroženosti naše države. "Če se bo izkazalo, da se kljub temu, da vemo, da je Slovenija prepoznana kot ena najbolj varnih držav na svetu, stopnja ogroženosti tudi pri nas povečuje, boste o tem obveščeni," je zagotovil. Pristojni organi po njegovih besedah budno spremljajo dogajanje doma in v Evropi. So tudi v stalnem stiku ter sodelujejo z organi ostalih držav v soseščini in širše.

Policisti dobili dodatna navodila za poostritev ukrepov na mejnih prehodih in letališčih

Nekaj podobnega je zagotovil prvi mož policije Marjan Fank. Možje v modrem so, tako je zatrdil, dobili dodatna navodila za poostritev ukrepov predvsem na mejnih prehodih in letališčih ter za spremljanje določene populacije v notranjosti države. Ob morebitni potrebi po ukrepanju so aktivnosti po njegovih navedbah pripravljene do maksimuma, vendar stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti.

Na notranjem in zunanjem ministrstvu za skupen in okrepljen boj proti terorizmu

"Današnji dogodki v Belgiji predstavljajo napad na vrednote, za katere smo se skozi desetletja borili in na katerih temelji vsa Evropska unija, to so demokratičnost, enakopravnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je zapisala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Kot je dodala, se je proti takšnim dejanjem treba boriti z vso močjo. Da sta skupen in okrepljen boj vse mednarodne skupnosti proti terorizmu ter naslavljanje njegovih temeljnih vzrokov edini in najbolj učinkovit odgovor na takšne napade, so poudarili na zunanjem ministrstvu, ki ga vodi Karl Erjavec. "Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti ostaja zavezana boju proti terorizmu in si bo po svojih močeh še naprej prizadevala za preprečevanje vseh oblik radikalizacije, nasilja in ekstremizma, ki v končni fazi vodijo v terorizem," so sporočili.

V parlamentu o napadu na vrednote povezave in tudi o napačni politiki na področju migracij

Da gre za zavržno dejanje, je, tako kot Pahor, ocenil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Podobno kot Györkös Žnidarjeva je tudi menil, da gre za napade proti vrednotam demokracije, svobode, človekovih pravic in solidarnosti. Kot je poudaril, si vrednot, priborjenih skozi stoletja, ne smemo pustiti vzeti.

Predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, poslanec SDS Branko Grims, da je že sklical sejo tega delovnega telesa državnega zbora. "Napačna politika na področju migracij, ki je bila varnostno samomorilska, se sedaj vrača Evropi kot bumerang. Zdaj dejansko nihče ni več varen - ne tu ne tam. Dogodki si bodo sledili kot plaz," je prepričan. "Z bombami, ki so se danes razletele v Bruslju, se je razletela tudi zlagana podoba, ki so jo v zadnjem času ustvarjali nekateri politiki in mediji - da dogovor s Turčijo pomeni razbremenitev za Evropo in da je težav konec." Po njegovi oceni bruseljska tragedija jasno kaže, da se je problem v resnici šele začel, zato se mora Evropa resno soočiti z vprašanjem varnosti. Radikalni islam, tako Grims, je treba odstraniti z evropskih tal, brez tega miru in varnosti v Evropi ne bo več.

Po besedah vodje poslanske skupine N.Si Mateja Tonina so tisti, ki po Evropski uniji pripravljajo in izvajajo teroristične dejavnosti, predstavniki druge in tretje generacija priseljencev, ki se niso uspeli integrirati, ampak so se celo radikalizirali. Kot je dodal, javno dostopna poročila obveščevalnih služb kažejo, da se je taktika Islamske države zaradi izgub na terenu in zaradi padanja morale bistveno spremenila. Da bi odgovorila na vojaške operacije, ki jih Zahod izvaja v Iraku in Siriji, se je odločila za taktiko širjenja strahu, zato napada novembra lani v Parizu in danes v Bruslju, tako meni, verjetno ne bosta edina. Poudaril je, da mora vsaka država postoriti vse za zaščito. Zato so v N.Si znova predlagali zvišanje proračuna za varnostni oziroma obrambni sektor. "To je najmanj, kar država mora storiti za zagotovitev varnosti državljanom," je bil jasen Tonin.

Vodja nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je ocenil, da smo z zadnjimi napadi v Evropi priča novim oblikam terorizma. "Gre za mrežne povezave med teroristi, ki delujejo posamično, da jih je težje odkrivati, istočasno akcije izvedejo usklajeno, da sta škoda in panika čim večja. Takšnemu delovanju pravimo napad samostojnih volkov, ki delujejo toliko povezano, da uskladijo akcijo." Krvavi dogodki v Bruslju so po njegovem zelo verjetno povezan z valom prebežnikov. "Gre namreč za pojav, ko ljudje, ki so prišli v Evropo, ugotovijo, da tu ni vse tako, kot so si predstavljali, in postanejo lahka tarča organizatorjev terorističnih dejanj," je opozoril. Zato je treba po njegovih besedah čim prej ustvariti pogoje za integracijo prebežnikov v družbo. Kot je še pojasnil, je Slovenija za teroriste manj zanimiva, ker ni tako prepoznavna, zato ima prednost. A to ne pomeni, tako je zatrdil Dobovšek, da smo pri nas povsem varni.

Oglasili so se tudi v zunajparlamentarni SLS

V zunajparlamentarni SLS so prepričani, da je bil v terorističnih napadih v Bruslju, srcu Evropske unije, cilj institucija Evrope kot naše skupne zveze. Kot je v izjavi za naš radio povedal predsednik stranke Marko Zidanšek, so žalosten dokaz, kako skupna evropska varnostna politika ne deluje. "Na zmanjšanje stopnje varnosti v Evropi je najverjetneje vplivalo tudi neizvajanje schengenskih ukrepov, saj se Evropska unija ni dovolj učinkovito in enotno odzvala na izzive," je bil kritičen.