Nadškof Zore izrekel zahvalo sodelavcem Škofijske Karitas Ljubljana
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Potem, ko sta se na rednih občnih zborih pred časom sestali Karitas mariborske nadškofije in koprske škofije, so preteklo delo in cilje za naprej preučili tudi sodelavci Škofijske Karitas Ljubljana. Na praznik sv. Jožefa so se zbrali pod letošnjim geslom plenuma »Gospod govori: Moje srce se v meni obrača, moja notranjost v usmiljenju gori« (Oz 11,8).
Slovesna maša v ljubljanski stolnici se je začela ob 9. uri. V uvodu je predsednik Škofijske Karitas Ljubljana Marko Čižman je poudaril pomembno vlogo karitativnih prostovoljcev in sodelavcev še posebej pri sprejemanju in oskrbi beguncev. »Delo ni bilo lahko, še posebej, ker je bilo treba dnevno oskrbeti na tisoče ljudi,« je dejal in se zahvalil vsem župnijskim Karitas. Dejal je, da te ne delijo le oblek in hrane, ampak prijazno in toplo srce. Čeprav časopisi o tem ne bodo pisali, bo to videl Jezus. »Hvala za vse. Prosimo Jezusa za moč, da bomo zmogli delati dobro.«
Karitas se je v nagovoru po evangeliju zahvalil tudi glavni mašnik ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Prepričan je, da pravega krščanstva ni brez treh področij verovanja: bogoslužja, oznanjevanja in karitativnega delovanja: »Če bogoslužje pozabi na oznanjevanje in dobrodelnost, se spremeni v golo obrednost, ki zadovoljuje samo naše čute, ne gradi pa občestva v polnem pomenu besede. Če oznanjevanje pozabi na ostala dva stebra, se spremeni v ideologijo, ki hoče uveljaviti svoj prav, pri čemer se ne ozira ne na Boga in ne na človeka. Če pa karitativno delovanje pozabi na bogoslužje in oznanjevanje, se spremeni v zgolj socialno delovanje, Karitas pa postane še ena socialna ustanova poleg vseh ostalih. Samo v harmonični usklajenosti vseh treh naša vera živi vsa tri področja in ostaja trdna. V bogoslužju se odpira češčenju Boga, v oznanjevanju se odpira vsebini našega verovanja, tako bogoslužje kot oznanjevanje pa dobita potrditev, da nista sama sebi namen, ampak oba zajemata iz Boga, ravno v dobrodelnosti, ki pomeni vero, ki iz besed dozori v dejanja.«
Po nadškofovem mnenju si morajo za dobrodelnost prizadevati tudi duhovniki, ki vodijo župnije. Pravi, da ni dovolj, da samo organizirajo in vodijo skupino Karitas, ampak da bi se moral vsak »glede na dohodke, ki jih ima, odločiti, koliko bo mesečno iz svojega prispeval prav v ta namen«. Vse je izročil v varstvo sv. Jožefu.
Dogajanje na občnem zboru se je po maši nadaljevalo na Teološki fakulteti. Osrednji del je bil namenjen predavanju dr. Stanka Gerjolja z naslovom Travmatične posledice zamolčanih bolečin ter poročilom o delovanju 124 Župnijskih in Škofijske Karitas v preteklem letu. Celotna uresničena pomoč slednjih v letu 2015 je znašala dobrih 2.243.400 evrov, vključno s hrano iz intervencijskih zalog Evropske unije, jabolki iz ruskega embarga, podarjeno hrano, podarjenimi zvezki in šolskimi potrebščinami ter oblačili. Različnih oblik pomoči, tako materialne kot nematerialne, je bilo deležnih 48.428 ljudi. 3788 prostovoljcev je opravilo skoraj 207.900 ur prostovoljnega dela.
