V Sloveniji je več kot 670.500 mater
Slovenija | 20.03.2016, 10:36
V Sloveniji je bilo na začetku lanskega leta skoraj 670.500 mater, kažejo podatki republiškega statističnega urada pred prihajajočim materinskim dnem. V letu 2014 je pri nas rodilo 20.813 žensk, od tega jih je 10.154 rodilo prvič. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila 29,1 leta.
Med desetimi ženskami, ki so bile mame, so tri rodile po enega otroka, pet po dva, dve pa po tri ali več otrok. Med ženskami, starimi med 25 in 29 let, je bila mati vsaka tretja, med starimi od 45 do 49 let je bilo mater več kot 90 odstotkov.
Podatki statističnega urada tudi kažejo, da mladostnice zapustijo svojo izvorno družino prej kot njihovi vrstniki; v letu 2013 so jo zapustile v povprečju pri starosti 27,4 leta. V povprečju se tudi poročijo prej kot njihovi vrstniki, tiste, ki so se v letu 2014 poročile prvič, so bile stare povprečno 29,4 leta.
Starost mater ob rojstvu prvega otroka in njihova izobrazba sta čedalje višji. Tiste, ki so v letu 2014 rodile prvega otroka, so bile tedaj stare povprečno 29,1 leta ali skoraj pet let starejše od tistih, ki so prvič rodile pred 50 leti. Dviganje povprečne starosti žensk ob rojstvu prvega otroka je po navedbah Sursa gotovo v veliki meri povezano z njihovim dalj časa trajajočim izobraževanjem. Tako kot se zvišuje izobrazba vseh žensk, se zvišuje tudi izobrazba mater. Od tistih, ki so rodile v letu 2013, jih je skoraj polovica (48 odstotkov) končala višji ali visokošolski študij, 44 odstotkov teh mater pa je imelo srednješolsko izobrazbo.
V letu 2014 se je v Sloveniji rodilo 21.165 otrok ali nekaj več kot 8000 manj kot pred 50 leti. Nekaj manj kot 350 je bilo porodov dvojčkov, v treh primerih pa so se rodili trojčki. Čedalje več otrok se rodi zunaj zakonske zveze. Tako se jih je v letu 1964 rodilo devet odstotkov, v 1991 26 odstotkov, v letu 2014 pa 58 odstotkov.
Materinski dan je dan, posvečen vsem materam. V Sloveniji ga obeležujemo 25. marca. Navada praznovanja tega dne se je v Evropo razširila iz ZDA.Gre sicer za praznik Gospodovega oznanjenja, ko se v Katoliški cerkvi spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.
Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime 'začetek odrešenja' ali 'spočetje Kristusa'. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.
Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.
