Pregled domačih dogodkov od 4. do 11. marca

Slovenija | 12.03.2016, 23:04 Tone Gorjup

V središču pozornosti minulih dni je nov režim na slovensko hrvaški meji saj je znova uvedeno dosledno izvajanje schengenskih pravil. Znano je tudi, da naj bi v skladu z evropsko shemo premeščanja beguncev v Slovenijo sprejeli več kot 800 beguncev iz Italije in Grčije. Dobili smo sindikat delavcev migrantov; medtem je sindikat policistov, katerega člani so pripravili nočno kontrolo ministru Koprivnikarju, na pol obglavljen. Iz Bruslja so nas opozorili na strukturni javnofinančni pirmankljaj. Med cerkvenimi dogodki je v ospredju Tomaževa proslava na teološki fakulteti; med športniki je tokrat blestel Rok Marguč, Jakov Fak pa je pokazal, da se vrača v ospredje.

Tomaževa proslava

V ponedeljek, na god sv. Tomaža Akvinskega, ki je zavetnik Teološke fakultete v Ljubljani, je bila na Teološki fakulteti v Ljubljani Tomaževa proslava. Uvod vanjo je bila maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja maša, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof in veliki kancler Teološke fakultete Stanislav Zore. V nagovoru po evangeliju je poudaril, kako pomembno je, da je podajanje teoloških predmetov na teološki fakulteti v edinosti z naukom katoliške Cerkve. »Seveda se moramo za takšno držo odločiti, ker ni samoumevna, saj ne sledi merilom – pravzaprav bi čisto upravičeno rekli diktatu – našega časa.« Osvetlil je trenutne razmere pri nas in v svetu, ki ga pretresajo številne krize. Vsega tega pri svoji najboljši volji ljudje ne moremo rešiti. Če bi bili tega spodobni, se Bog ne bi učlovečil. Bog je edini, ki lahko reši in odreši človeka, je poudaril nadškof Zore in dodal, da so v tem odrešenjskem razmerju pomembne tri drže: sprejeti Jezusa, verovati vanj in ga oznanjati. »Vera je odločilnega pomena tudi v teologovem odnosu do Boga. Dokler ne dosežemo tega osebnega odnosa, smo zgolj strokovnjaki za teologijo, ko pa zaživimo iz Boga in z Bogom, naša teologija ni več samo govorjenje o Bogu, ampak postane pričevanje o Bogu. Postane oznanjevanje.« Nadškof Zore je poudaril, da morajo teologi pričevati iz srca, če želijo, da bodo ljudje verovali. Maši je sledila slavnostna akademija na Teološki fakulteti s predavanjem, podelitvijo diplom, priznanj in Tomaževe nagrade. Profesor Robert Petkovšek je v svojem razmišljanju z naslovom Reči besedo »Bog«, predstavil splošni pomen besede Bog, njen metafizični in evangelijski pomen ter njen etimološki izvor. Tomaževo nagrado je za diplomsko delo z naslovom Poosebljena modrost v Pregovorih v judovski in krščanski interpretaciji prejela Mirjana Borenović. Posebno nagrado velikega kanclerja je za magistrsko delo Teologija križa pri škofu Gregoriju Rožmanu dobil Aljaž Kraševec. Naslov častnega senatorja fakultete pa je prejel prevajalec Janez Zupet.

Svet katoliških laikov, ki povezuje 24 katoliških laiških organizacij v Sloveniji, ima novo vodstvo. Za predsednico je bila za prihodnja štiri leta izvoljena Helena Jaklitsch iz Društva Slovenski katoliški izobraženci, nov upravni odbor pa sestavljajo Majda Ganzitti in Mojca Bertoncel, ki ju je imenovala Slovenska škofovska konferenca, in voljeni člani Vlasta Doležal Rus, Benjamin Tomažič, Katarina Zupančič, Matej Cepin in Bojan Ludvik Šef. Po volitvah je zbrane nagovoril upokojeni nadškof Anton Stres. Posvetil se je analizi časa, v katerem živimo, in opozoril, da je v ozadju rušenja ustanov in idej, na katerih temelji Evropa, globok načrt spremeniti vrednote zahodne civilizacije. V drugem delu svojega nagovora pa je spregovoril o vlogi krščanskih laikov v družbi. Poudaril je, da je prihodnost odvisna od nas, da je naša dolžnost, da se borimo za obrambo krščanske Evrope, in izpostavil nujnost povezovanja, sodelovanja in usposabljanja.

Koliko beguncev bo sprejela Slovenija ?

Slovenija je minulo sredo na meji s Hrvaško znova uvedla dosledno izvajanje schengenskih pravil. To pomeni, da v državo lahko vstopijo tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v državo, osebe, ki izrazijo namero vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov. Verižnega prevzemanja migrantov v državah na balkanski poti, ki se je uveljavil v zadnjih tednih in mesecih, ne bo več. Vrh EU je namreč v začetku tedna s Turčijo dosegel dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejemala vse nezakonite migrante iz Grčije, EU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije neposredno preselila enega sirskega begunca. S tem je balkanska pot za vse nezakonite migrante zaprta, schengenski sistem pa obnovljen. Če bo sprejeti dogovor obveljal, bo na vrsti premeščanje beguncev znotraj evropske povezave. Evropske države so se lani jeseni zavezale k premestitvi 160 tisoč beguncev iz Grčije in Italije v dveh letih. Doslej so jih premestile le 660. Slovenija naj bi sprejela skupno 863 beguncev, v prvi fazi 572. Prosilci za azil bodo prihajali v skupinah po petdeset na mesec in dobili prvo zavetje v azilnem domu. Državni sekretar Boštjan Šefic je povedal, iz katerih držav bodo begunci. „Sprejemali bomo predvsem tiste iz Sirije, Eritreje, Iraka Centralnoafriške republike, Svazija, Jemna in Bahraina. Prva skupina je predvidena že v aprilu, zadnja pa septembra 2017. Med ciljno populacijo smo umestili, kot prioriteto, družine.“ V Sloveniji se že sedaj mudi več sto beguncev in po pričakovanjih bi število tistih, ki so že ali še bodo zaprosili za azil, lahko naraslo na 500. Šefic tudi ne izključuje novih ilegalnih prehodov meje, zato na meji zaenkrat ostaja poostren nadzor. Število vojakov, ki pri tem pomagajo policijskim enotam, bodo prilagajali glede na razmere.

Sedem policistov dobilo izredno odpoved

Zaradi načrtovane prometne kontrole nad ministrom Borisom Koprivnikarjem so na policiji uvedli postopek izredne odpovedi sedmim policistom, med njimi predsedniku sindikata policistov Zoranu Petroviču. Generalni direktor policije Marjan Fank je poudaril, da takšnih ravnanj, kot so si jih privoščili vpleteni policisti, ne more tolerirati. Preiskava sicer še ni zaključena, Fanku pa je žal policistov, ki sta Koprivnikarja ustavila in jim zdaj grozi izguba službe, saj da sta bila na nek način zlorabljena. Petrovič je naslednji dan povedal, da vztraja na mestu predsednika Sindikata policistov Slovenije. Svoj mandat je vezal na glasovanje, ki bo potekalo na izrednem kongresu, sklicanem takoj po končanih pogajanjih z vlado.

Sindikat delavcev migrantov

Več kot dva tisoč slovenskih delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v tujino in si prizadevajo za primerno ureditev davčnega položaja, se je pridružilo novoustanovljenemu Sindikatu delavcev migrantov Slovenije. Kot so pojasnili na sobotnem shodu v Mariboru, se borijo proti dvojni obdavčitvi, zaradi katere zdaj ti delavci prejemajo odločbe z zneski tudi do trideset tisoč evrov, ki jih morajo poravnati v tridesetih dneh. Civilna inciativa Apače oziroma sindikat se bo reševanja svoje stiske lotil z vsemi pravnimi sredstvi, pa tudi z različnimi oblikami pritiska na vlado. Kot je povedal podpredsednik sindikata Martin Ivec, so se zato odločili, ker doslej z vlado in odgovornimi niso uspeli vzpostaviti dialoga. Med drugim so napovedali sistematično vlaganje referendumskih pobud na vse zakone, ki jih sprejme državni zbor, oziroma neke vrste državno nepokorščino. Napoved so uresničili z vložitvijo podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o medijih. Tako je ta petek začel teči 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov.

Slovenjo bremeni strukturni primankljaj

Evropska komisija je sporočila, da je Slovenija zdrsnila iz skupine držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti z njimi. Dušan Mramor, evropski finančni minister leta, je opomin Bruslja pripisal odprtim metodološkim vprašanjem. Medtem v delu opozicije opozarjajo, da to ne bo držalo. Tudi poslabšanje proračunske ocene Slovenije zanje ni presenečenje. Kot sta navedla Jožef Horvat iz NSi in nepovezana poslanka Alenka Bratušek, sta že ob sprejemanju proračuna opozorila, da ta pripravljen ni v skladu z evropskimi določili in s fiskalnim pravilom. Delovno poročilo komisije sicer za Slovenijo beleži določen napredek, a podrobnejši pogled kaže, da je ta v večji meri posledica ugodnih ekonomskih razmer v globalnem okolju, kot pa resnejših ukrepanj znotraj države. Ključni strukturni problemi, namreč ostajajo, saj Slovenija v zadnjih letih ni bila sposobna izpeljati nobene resne strukturne reforme.

Čebelarska zveza Slovenije je na občnem zboru v Lukovici volila novo vodstvo. Zvezo bo tudi prihodnja štiri leta vodil Boštjan Noč. Volitve so sicer potekale v senci nedavne afere z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, ki je med potrošniki zamajala njihov ugled. Zato si je Noč med nalogami v novem mandatu zadal tudi povrnitev zaupanja potrošnikov v slovenski med - v ta namen bodo pripravili dan odprtih vrat čebelarjev.

Kultura

Ljubljana je uradno prevzela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Kot izhaja iz obrazložitve Evropske komisije, si je naziv prislužila s trajnostnim napredkom v zadnjem desetletju. Premier Miro Cerar, eden od štirih slavnostnih govornikov, je pohvalil vodstvo mestne občine za izjemno delo za pridobitev naziva. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc pa je spomnila, da Ljubljana že vrsto let prevzema vodilno vlogo pri številnih inovativnih projektih, tudi na področju mobilnosti.

Tradicionalnega, 23. pohoda po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, kjer je bil doma pisec prvega slovenskega romana, se je minulo soboto udeležilo tri tisoč pohodnikov. Letos so se številni med njimi na izhodišče v Višnjo Goro iz smeri Ljubljane in Novega mesta pripeljali z brezplačnim izrednim vlakom. Dan so izkoristili tudi za obisk kulturnih in naravnih znamenitosti ob poti. Med drugim so si ogledali razvaline Starega gradu grofov Višnjegorskih, na najvišji točki pohoda pa še cerkvico Svetega Duha iz 15. stoletja.

Pri založbi Novi svet je izšla knjiga Pričevalci usmiljenja. Namenjena je otrokom, ki se v kratkih zgodbah lahko srečajo z desetimi pričevalci usmiljenja. Gre za može in žene, ki so na različnih krajih in ob različnih časih postavili v središče svojega krščanskega življenja ljubezen in usmiljenje. V knjigi so predstavljeni Jezusova mati Marija, cestninar in evangelist Matej, apostol slabotnih Jožef Cottolengo, arški župnik Janez Marija Vianney, apostol mladine Janez Bosko, afriški misijonar Karel de Foucauld, Favstina Kowalska, Mati Terezija iz Kalkute, Chiara Lubich in Janez Pavel II.

V starosti 88 let je umrl dolgoletni član Slovenskega okteta Marjan Štefančič. Z njim je sodeloval med letoma 1960 in 1992 in se z njim podal na več turnej po vsem svetu. Poleg slovenskih pesmi je najraje pel ruske pravoslavne in črnske duhovne pesmi. Štefančič se je rodil 10. avgusta 1928 v Ljubljani. Končal je srednjo glasbeno šolo, študij klavirja in tri letnike solo petja na akademiji za glasbo pri Juliju Betettu. Po izobrazbi je bil slavist, po poklicu profesor slovenščine. Marjan Štefančič je pel tudi v več drugih slovenskih zborih, med drugim v Akademskem pevskem zboru in Zboru Slovenske filharmonije. Vsa leta je bil tudi cerkveni pevec: prepeval je pri Sv. Petru v Ljubljani, na Kodeljevem in v Štepanji vasi.

Šport

Z nedeljskim slalomom za svetovni pokal alpskih smučarjev se je 6. marca sklenil 55. pokal Vitranc, ki je tokrat izjemoma ponudil tri tekme. Dodatno so namreč v petek izvedli še en veleslalom, ki je nadomestil odpadlega iz Garmisch-Partenkirchna. Tega je dobil Francoz Alexis Pinturault, na slalomu in sobotnem veleslalomu pa je slavil Avstrijec Marcel Hirscher. Do točk, prvih slovenskih po letu 2007 na veleslalomu v Kranjski Gori, je prišel Žan Kranjec, ki je bil tako v petek kot v soboto 16.

Slovenski deskar Rok Marguč je na zadnji tekmi svetovnega pokala, v paralelnem slalomu, zasedel tretje mesto, s tem se je že tretjič v nizu uvrstil na zmagovalni oder, na katerega je stopil sedmič v karieri. Po svojem nastopu je povedal: „Sem vesel, da sem na odru za zmagovlace. Če pogledam nazaj, trikrat na odru za zmagovalce, tako dobre sezone v svetovnem pokalu še nisem imel.“ Za 29-letnim Celjanom, nekdanjim svetovni prvakom, je kljub zelo slabemu začetku najboljša sezona, po sedmih tekmah svetovnega pokala je v skupnem seštevku peti. Obstaja pa grenak priokus, saj je, kot sam pravi, prepozno zamenjal desko, vrnil se je na lansko in šele potem začel nizati odlične rezultate.

Oslo gosti svetovno prvenstvo v biatlonu. Na njem se je prebudil Jakov Fak, ki je nedeljski sprint sicer končal na 39. mestu, a je v zasledovanju svoj nastop popravil ka za 34 mest in tekmo končal na 5. mestu. Temu je v četrtek dodal še 6. mesto v najdaljši biatlonski preizkušnji na 20-kilometrski tekmi.

Košarkarice Athlete Celja so prejšnjo nedeljo enajstič postale zmagovalke pokalnega tekmovanja. V finalu v Celju so premagale Triglav z 71:69. Z novim naslovom se je celjski klub po uspešnosti izenačil z nekdanjim slovenskim evroligašem Ježico, ki je toliko naslovov zbrala v prvih enajstih sezonah v samostojni Sloveniji.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je prejšnji konec na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP na Tajsekm osvojil drugo mesto. Tretje mesto v prvi vožnji in peto v drugi sta pomenili, da je zaostal le za zmagovalcem Francozom Febvrejem, ki je bil najboljši v obeh vožnjah.