Srečanje katoliških novinarjev na Bledu
Slovenija | 06.03.2016, 11:32 Marjana Debevec
V Marijinem domu na Bledu je bilo 3. in 4. marca letno študijsko posvetovanje katoliških novinarjev, ki ga tradicionalno pripravlja Komisija za družbeno obveščanje pri Slovenski škofovski konferenci. Tokrat sta bili v ospredju dve temi: 25. obletnica samostojnosti Slovenije ter odnos Cerkve : država v njeni četrtstoletni zgodovini. Vse to pa v luči sedanjega trenutka in aktualnih tem, ki ga zaznamujejo.
Marijin dom, ki ga vodijo sestre salezijanke, je duhovna oaza sredi lepot, s katerimi je zaznamovan Bled in njegova okolica do obronkov Karavank in Julijcev. Komisija za družbeno obveščanje z vsemi, ki so srečanje organizirali, je imela pred očmi tudi to, ko je povabila predstavnike katoliških medijev od tiska preko radia in televizije do svetovnega spleta na letno srečanje. Uvodno predavanje je imel predsednik omenjene komisije, murskosoboški škof Peter Štumpf. Posebno pozornost je namenil odnosu resnica : laž. Za delo katoliških medijev pomembna predvsem poštenost in pa zavest, da smo zavezani oznanjevanju evangelija. »Vse kar je opravljivo, obrekljivo, je težko odpraviti, ker vedno pušča senco dvoma 'Kaj pa če je vse res?' Ko pa medij oznanja z resnico, že preventivno onemogoča prestop laži, če pa do laži pride v neko okolje in prestopa v katoliški medij, ne preostane nič drugega, kot je vztrajanje v resnici.«
Sledila je okrogla miza ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije, pri kateri so sodelovali škof Anton Jamnik, v tistem času tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja, ter takratna predsednik vlade Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša.
V pogovoru, ki ga je vodila Manica Ferenc, so osvetlili čas pred osamosvojitvijo in osamosvajanje ter ocenili današnje stanje s pogledom v prihodnost. Peterle je spomnil na delovanje katoliških laikov v pokoncilskem času in med drugim opozoril na knjižico „Slovenija 68 kam?“, v kateri so avtorji skoraj do leta natančno napovedli samostojnost. Janša je opisal začetke strankarskega gibanja, volitve, korektiv, ki si ga je partija pridržala z zborom združenega dela … Škof Jamnik pa je poudaril, da je nadškof Šuštar deloval nadstrankarsko; zavzemal se je za splošne človekove pravice in svoboščine. Do sedanjega časa so bili dokaj kritični.
Po mnenju Peterleta je današnji trenutek slabši, kot je bilo leta 1991. Ni več zagnanosti, naboja s katerim smo izpeljali osamosvojitev. Rešijo nas lahko le skupni cilji, ki bodo motivirali novo večino. Janša je ocenil, da bi bilo v Sloveniji brez EU in brez Nata stanje precej podobno kot v Rusiji. Problem sta na primer plačana civilna družba in mediji, zlasti televizija, ki v veliki meri oblikujejo javno mnenje. Seveda so k pestrosti razmišljana pomagali zlasti starejši med katoliškimi novinarji, ki so desetletja dnevno spremljali utrip krajevne Cerkve, in družbenega dogajanja pri nas in v širšem prostoru.
Drugi dan srečanja se je začel s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju „medijskih“ duhovnikov daroval škof Štumpf.
Sledil je nagovor tajnika Slovenske škofovske konference dr. Tadeja Strehovca o trenutnih odnosih med Cerkvijo in državo. Začetek urejanja teh odnosov sovpada z rojevanjem samostojne Slovenije, ko je zaživela tudi Mešana krovna komisija. Ta je v dobrih desetih letih uredila vrsto področnih vprašanj in za vsakega od njih sklenila dogovor. Najpomembnejši sad njenega dela je sporazum med Republiko Slovenijo in Svetem sedežem o pravnih vprašanjih, ki je bil podpisan decembra 2001. Na njem tudi danes temelji svobodno delovanje krajevne Cerkve v naši državi. Ta deluje po cerkvenem pravu in v skladu s slovenskim pravnim redom. Sporazum je precej splošen, zato predvideva nadaljnje reševanje posameznih vprašanj in sklepanje področnih sporazumov. Zadnjih deset let na tem področju ni bilo vidnejših premikov. Tadej Strehovec je predstavil tudi konkretne teme, ki zadevajo odnos Cerkev : država. Tu je trenutno dokaj aktualna migrantska kriza. Pri njenem reševanju je od začetka dejavna Slovenska Karitas. Odnos Cerkve do nje pa opredeljuje izjava Komisije pravičnost in mir pri SŠK „Poskrbimo za vse brate in sestre“, predstavljena avgusta 2015. V njej je na prvem mestu poudarjena solidarnost z vsemi, ki bežijo pred vojno in nasiljem. Čeprav takrat beguncev in migrantov še ni bilo na naši meji, je v izjavi tudi opozorilo, da bi večje število njihove namestitve pri nas lahko prebudilo številna mnenja, odzive in stališča. Komisija je že takrat opozorila, da je potrebno na vsa vprašanja, tudi na vprašanja o naši lastni varnosti, odgovarjati objektivno, odkrito in pošteno. Z razmerami v naši državi se je želel osebo seznaniti tudi kardinal Parolin, ki je pred tedni obiskal Slovenijo, zato je šel v Dobovo. Krajevna Cerkev ves čas zavzema za dialog o vseh vprašanjih, ki zadevajo migrantsko krizo. Zaveda se, da imata glavno nalogo pri njenem reševanju vlada in politika. Poudarja še, da je potrebno ločevati med begunci in migranti tako pri poimenovanju kot pri obravnavanju. Tajnik škofovske konference se je ustavil še pri praznovanju 25. obletnice osamosvojitve. Katoličani smo pri prizadevanju za samostojnost dejavno sodelovali, zato je prav, da smo na to ponosni in hvaležni, da imamo svojo državo. Vrh praznovanja bo maša za domovino 19. junija.
Na programu je tudi še pogovor na temo »Družinski zakonik, primer dobre prakse poročanja katoliških medijev«. Kot gostja je spregovorila Mojca Belcl Magdič in predstavila rojevanje teorije spola od začetkov feminizma naprej. Tema, ki je še kako aktualna, zato je nujno, da jo poznamo in javno spregovorimo. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, je bil namenjen tudi medsebojnemu spoznavanju in druženju. Hvaležni za gostoljubje sester hčera Marije Pomočnice smo se v petek po kosilu poslovli od Marijinega doma, ne pa tudi od Bleda. Pod skalnatimi pečinami, na katerih stoji grad, nas je pričakal bejski župnik Janez Ferkolj. Predstavil nam je zgodovino Bleda, ki so mu dali pečat freizinški škofje, pa tudi župnije, ki skrbi za del njihove dediščine. Povabil nas je na tudi k Mariji na Otok in razkril nekatere značilosti pastorale turistov in romarjev.