VIDEO: P. Cantalamessa: Samo usmiljenje lahko reši svet!
Papež in Sveti sedež Marta Jerebič
Papež Frančišek je popoldne v vatikanski baziliki vodil obrede velikega petka. Najprej je počastil oltar in se pred njim ulegel na tla. Verniki so se mu v tišini pridružili v molitvi, nato pa so prisluhnili poročilu o trpljenju Jezusa Kristusa iz Janezovega evangelija. Prošnjam je sledilo češčenje križa. Kot vsako leto na veliki petek je pridigal papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Med drugim je spregovoril o sovraštvu, ki je pripeljalo do napadov v Bruslju, in poudaril, da samo usmiljenje lahko reši svet.
P. Cantalamessa je spregovoril o tem, kako nam sovraštvo in krutost terorističnih napadov v Bruslju pomagata razumeti božjo moč, ki jo vsebujejo Jezusove zadnje besede: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«. Pojasnil je, da nasprotje usmiljenja ni pravičnost, ampak maščevanje. Jezus ni postavil usmiljenja proti pravičnosti, ampak proti pravilu »oko za oko, zob za zob«. »Ko odpusti grehe, se Bog odpove pravičnosti, odpove se maščevanju. Noče smrti grešnika, ampak da se ta spreobrne in živi. Jezus na križu ni prosil Očeta, naj se maščuje.«
“Demitizirati moramo maščevanje. Maščevanje je postalo splošno razširjeni mit, ki hoče okužiti vse in vsakega, začenši pri otrocih. Velik del zgodb, ki jih prinašajo televizijski ekrani in računalniške igre, so zgodbe o maščevanju, ki se prodajajo zaradi zmage dobrega junaka. Polovica trpljenja na svetu, če ne še več (razen ko gre za naravne nesreče), izvira iz želje po maščevanju, tako v odnosih med osebami kot med državami in narodi.”
P. Cantalamessa je poudaril, da samo usmiljenje lahko reši svet. “Usmiljenje lahko še posebej reši najdragocenejšo in najbolj krhko stvar, ki jo imamo v tem trenutku na svetu - zakonsko zvezo in družino.”
Pojasnil je, da se v zakonskem življenju dogaja nekaj podobnega kot v odnosu med Bogom in človeštvom, ki ga Sveto pismo tudi opisuje s poročno podobo. Na začetku vsega je ljubezen in ne usmiljenje. Usmiljenje je bilo potrebno zaradi človeškega greha. Tudi v zakonu na začetku ni usmiljenja, ampak je ljubezen. Dva se ne poročita iz usmiljenja, ampak iz ljubezni. A po letih ali mesecih skupnega življenja se pojavijo medsebojne meje, zdravstveni in finančni problemi, težave z otroki; pojavi se rutina, ki ugasne vse. Kar lahko reši zakon pred zdrsom po pobočju brez vzpona, je usmiljenje, ki se ga v svetopisemskem smislu ne razume samo kot medsebojno odpuščanje, ampak kot »obleči čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost« Usmiljenje stori to, da se erosu doda agape; erotični ljubezni se doda ljubezen, ki se daruje in sočustvuje. Bog se človeka usmili. Ali se ne bi morala tudi mož in žena drug drugega usmiliti? Ali se ne bi morali tudi mi, ki živimo v skupnosti, usmiliti drug drugega, ne pa soditi?, je še dodal p. Cantalamessa.
