kardinal Parolin v pogovoru za Radio Ognjišče
Parolin v Makedoniji predvsem o migrantski krizi in Materi Tereziji
Cerkev po svetu | 21.03.2016, 10:18 Marta Jerebič
Vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, danes končuje dvodnevni obisk v Bolgariji, potem ko se je v petek in soboto mudil v Makedoniji. Tam se je v nagovorih spomnil predvsem beguncev in migrantov ter hčere njihovega naroda – Matere Terezije, ki bo 4. septembra razglašena za svetnico.
Kardinal Parolin je ob odprtju novega škofijskega sedeža v Skopju in ob srečanju z makedonskim premierjem opozoril predvsem na humanitarno dramo beguncev in migrantov. Če želimo rešiti migrantsko krizo je na te ljudi treba gledati kot na ljudi v stiski, je dejal. Po njegovih besedah je za človeško in pravično rešitev situacije treba vzpostaviti dialog med izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami.
Ob trpljenju številnih migrantov je zapiranje vrat ponižujoče, kot da humanitarno pravo, ki ga je Evropa osvojila z naporom, nima več mesta, je dejal kardinal Parolin in poudaril, da Cerkev želi sodelovati pri lajšanju trpljenja najbolj potrebnih.
Za zgled je postavil skopsko hčer, Mater Terezijo iz Kalkute, ki je bila izjemna protagonistka skrbi Cerkve za trpljenje človeka, s svojim neizčrpnim trudom za najbolj revne, ne glede na versko ali narodno pripadnost. Kardinal Parolin je z besedami papeža Frančiška poudaril, da Evropa potrebuje več drznosti in solidarnosti ter manj individualizma pri soočanju z migrantsko krizo.
Ob odprtju novega škofijskega sedeža v Skopju je še zaželel, da bi bil to kraj srečanja med katoliško in drugimi verskimi skupnostmi ter med Cerkvijo in družbo.
Kardinal Parolin je v Bolgariji posvetil obnovljeno katedralo Marijinega vnebovzetja. Cerkev, ki je bila zgrajena že leta 1924, še ni bila posvečena, bila je samo blagoslovljena. V njej pa sta molila že apostolski delegat v Bolgariji, msgr. Angelo Roncalli, poznejši papež Janez XXIII. in papež Janez Pavel II. Kardinal Parolin je bolgarske katoličane povabil, naj bodo v tem letu usmiljenja še posebej pozorni do najbolj revnih, trpečih in odrinjenih.
