papež pri sveti spovedi
Spoved v vatikanski baziliki
Cerkev po svetu | 14.03.2016, 10:56 Marta Jerebič
Prvi mesec leta usmiljenja je v vatikanski baziliki k zakramentu sprave pristopilo veliko več ljudi kot sicer. V zadnjem času pa znova opažajo upad števila spovedi, predvsem tujcev. Razlog za to je dejstvo, da je zaradi terorističnih groženj v Rimu število neitalijanskih romarjev bistveno manjše kot prejšnja leta.
Rednih spovednikov, ki sestavljajo kolegij vatikanskih spovednikov, je 14, tem pa se jih je v svetem letu pridružilo še približno trideset, ki so prav tako na razpolago za spoved. Vsi so patri minoriti, prihajajo pa z različnih koncev sveta – nekateri bodo v Vatikanu 5 ali 6 mesecev, drugi pa vse leto.
Rektor kolegija vatikanskih spovednikov p. Rocco Rizzo je v pogovoru za vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano povedal, da je sam od decembra do februarja spovedal približno 2000 oseb, torej od 20 in 30 dnevno. Po njegovih besedah na število vplivajo različni dejavniki: dogodki oz. slovesnosti v baziliki, jeziki, ki jih pozna spovednik, pa tudi dan v tednu – ob sobotah in predvsem nedeljah se namreč število spovedancev bistveno poveča, saj na romanje pridejo tudi mnoge skupine iz rimskih župnij.
Kot sam pravi, je bistveno sprejemati, prisluhniti, pomagati, da vernik opravi dobro spoved, saj nekateri pridejo k spovedi po 30 ali 40 letih, kar je še posebej opazno v zadnjem času. P. Rizzo je dodal, da je k njemu prišlo že veliko ljudi, ki so se po tem, ko so poslušali papeža, spomnili, da so pred 30 ali 40 leti storili nekaj težkega in so začutili, da se morajo spraviti z Gospodom. Med njimi je veliko žena, ki so se odločile za splav in v sebi nosijo odprto rano, ki se nikoli ne zaceli.
Tudi če so se že spovedale tega greha, se ga želijo znova spovedati. P. Rizzo je še povedal da v primerjavi s preteklostjo, spovedniki zdaj pogosto namesto molitve vernike povabijo, naj za pokoro opravijo kakšno dobro delo: obiščejo bolnika, plačajo položnico nekomu, ki nima denarja, nakupijo stvari za ostarele, spremljajo v cerkev invalida in podobno. To so po njegovih besedah znamenja dejavne ljubezni, ki bi jih morali spovedanci opravljati vsak dan.