VIDEO: Gospod vsemu daje smisel in moč
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
Praznujemo dan posvečenega življenja, ob prazniku Gospodovega darovanja v templju z geslom »Evangelij, preroštvo, upanje«. Letos še posebej slovesno, saj se sklepa Leto posvečenega življenja. V studio smo ob tem povabili frančiškanko brezmadežnega spočetja s. Hermino Nemšak, ki je tajnica Konference redovnih ustanov Slovenije (KORUS).
Karizme redovnih skupnosti bogatijo ljudi
»Moje štirinajstletno delo v tajništvu konference redovnih ustanov mi pomeni predvsem povezanost. Ko se srečujem z različnimi karizmami, prepoznavam njihovo bogastvo, ki ga dajejo ljudem. Pri mojem delu je veliko več možnosti za vstop v odnose, kot za delo s papirji ali številkami. Kar dobivam, skušam posredovati naprej. Moja naloga je predvsem povezovati, prisluhniti, videti, kje in kaj manjka, ali pa kje je nečesa preveč, da lahko to podelim naprej. Ugotavljam, da tudi Cerkev vse bolj prepoznava pomembnost tako hierarhije kot karizme, obe stvari sta močno navzoči, in obe nujni za občestvo.«
Če želimo opaziti rodovitnost je treba imeti oči uprte v Njega, ki je izvor vsega
»Na začetku mojega dela je bilo število redovnic, redovnikov večje in med njimi manjša potreba po povezovanju. Danes je številka manjša, a je hrepenenje po medsebojnem povezovanju večje. Gremo globlje, vemo, da le združene moči zmorejo več. Če je jedro zdravo in polno lahko napolnjuje tudi okrog. Če pa je jedro votlo pa ne more napolnjevati, ker ima v sebi premalo življenja. Rodovitnost prinaša razvoj, nekaj novega, da rastemo. Če se zapiramo vase, ni življenja.«
Upam, da je zaradi Leta posvečenega življenja, v redovnih skupnostih, zdaj še več veselja
»Na začetku Leta posvečenega življenja smo si zastavljali vprašanja, kaj bomo naredili in kako se bo to poznalo. Hitro smo prišli do spoznanja, da bomo lahko kaj naredili le, če bomo najprej vstopili navznoter, če bo naša povezanost z Gospodom dovolj močna. Šele potem bomo tudi navzven lahko pokazali, kdo smo, kakšne so naše naloge in kako lahko prispevamo k svetosti Cerkve, k svetosti ljudi. Zdi se mi, da smo v tem letu nekaj stvari uspešno organizirali, še več pa se je dogajalo v srcih posameznikov in po redovnih skupnostih. Kot posameznik živim v določeni skupnosti in to odsevam okrog sebe.«
Več časa kot sem v kapeli, bolj se čutim nagovorjeno in poklicano za delovanje
»Papež Frančišek nas je posebej nagovoril s stavkom, naj gledamo na preteklost s hvaležnostjo, živimo sedanjost z navdušenjem in glejmo na prihodnost z upanjem. Ob tem smo razmišljali po skupnostih, vsak posameznik in kako si to lahko podelimo. Zdi se mi, da veselja posameznikom včasih res primanjkuje in potem tudi skupnostim. Bolj kot smo povezani z Gospodom, bolj lahko živimo v veselju, z upanjem in zaupanjem. Gospod vsemu daje moč in smisel. Lakote po duhovnih vrednotah je premalo, lakote, ki izpolnjuje človeka in daje smisel življenju. Če ni lakote, pa težko hraniš. Če želimo nekaj doseči brez truda, nas je strah. Le z ljubeznijo opravljeno delo ima sad.«
