kardinal Parolin v pogovoru za Radio Ognjišče
Kardinal Parolin o celibatu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu je prejšnji teden potekal simpozij o celibatu kot pozitivni vrednoti, načinu svobodne podaritve in potrditve lastnega 'da' Bogu. Simpozij se je sklenil s predavanjem vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, ki je izhajal iz predpostavke, da je celibat pot svobode, poklicanost, Božji dar Cerkvi.
Izraža globoko vez med duhovnikom in ljudstvom. Duhovnik svoje ljudstvo in Cerkev ljubi z nerazdeljenim srcem, z zastonjsko in popolno predanostjo. Kardinal je ob tem poudaril, da poklicanost v celibat ni v nasprotju s srečo in polnostjo. A sprejet je lahko zgolj v odnosu z Učiteljem, zaradi želje, da bi bolj ljubili. Kot predpis ima temelj v klicu, kar pomeni, da se ne podari življenja zaradi spoštovanja nekega predpisa, temveč se ga podari neki osebi, ki je Bog. Na ta način življenje postane dar za vse ljudi, za Cerkev in za svet. Dar, za katerega je potrebno vsak dan skrbeti in ga varovati.
Navkljub vsem oviram in ugovorom tekom stoletij je katoliška Cerkev tako še naprej prepričana o primernosti odločitve, da duhovniški red podeli le moškim, ki jih Bog pokliče k daru čistosti in absolutnega ter trajnega celibata. V celibatu je duhovnik namreč svoboden, da v Kristusu ljubi vse. Ne predstavlja odsotnosti odnosov, ampak prostor zanje. Celibat je za duhovnika priložnost, da v globini in resnici skrbi za konkretne osebe, ki jih srečuje v vsakdanu. Njegova ljubezen pa je svobodna, kajti ne vsebuje navezanosti ali želje po posedovanju.
