Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Krsta s p. Pijem (foto: Radio Vatikan)
Krsta s p. Pijem

P. Pij in Leopold Mandić v vatikanski baziliki

Cerkev po svetu | 05.02.2016, 14:35 Marta Jerebič

Zavetnika leta usmiljenja, sv. p. Pij in sv. Leopold Mandić, prihajata v vatikansko baziliko. Krsti z njunimi posmrtnimi ostanki sta pred dnevi v sklopu dogodkov leta usmiljenja že prispeli v Rim, nocoj ju bodo v procesiji pripeljali v vatikansko baziliko. Ob tej priložnosti bo papež Frančišek jutri v avdienco sprejel člane molitvene skupine p. Pija, zaposlene v bolnišnici Hiša lajšanja trpljenja, ki jo je ustanovil p. Pij, in druge vernike iz nadškofije Manfredonia-Vieste-San Giovanni Rotondo. Ob tem dodajmo še, da bo relikvija p. Pija, ki jo hranimo na našem radiu, v času radijskega misijona romala po kapucinskih samostanih po Sloveniji.

Papež bo na pepelnico 10. februarja podelil mandat misijonarjem usmiljenja in jih poslal po svetu v škofije, kjer bodo med ljudstvom oživili misijone in pobude, povezane z usmiljenjem. Posebej bodo poklicani, da bi svoje poslanstvo opravljali preko pridiganja in spovedovanja. Zato jim bo papež Frančišek dal pooblastilo odvezati tudi od grehov, ki so sicer pridržani Apostolskemu sedežu. Ob tej priložnosti so v Rim prenesli tudi relikvije sv. p. Pija in sv. Leopolda Mandića, dveh svetnikov, ki sta bila v času svojega življenja velika spovednika. Njune posmrtne ostanke bodo nocoj v procesiji pripeljali v vatikansko baziliko, kjer bodo v čaščenje vernikov izpostavljeni do četrtka. Oba zavetnika leta usmiljenja sta v Italiji izredno priljubljena svetnika, Leopold Mandić, ki je bil nekaj časa v Kopru, pa tudi na Hrvaškem, sicer pa je bil rojen v Hercegnovem v Črni gori.

Bogdan Mandić je z 18 leti vstopil v kapucinski red v Benetkah, kjer je prejel redovno ime Leopold. Želel je sodelovati pri združevanju s pravoslavno Cerkvijo. Njegova naloga pa je bila nato predvsem spovedovanje, kar je ves čas neutrudno počel. Imel je mistične darove preroštva, prejel je tudi stigme. Že ob smrti je okoli Leopolda Mandića vel »duh svetosti«. Ob izkopu njegovih posmrtnih ostankov leta 1966 je bilo njegovo truplo nedotaknjeno. Leta 1976 je bil Leopold Mandić razglašen za blaženega, leta 1983 pa za svetnika.

Kot poroča spletni portal tednika Družina, je zagrebški provincial kapucinov Jure Šarčević povedal, da je bil svetnik iz Hercegnovega obziren in zanesljiv, ponižni učitelj ter uvidevni in potrpežljivi duhovni spremljevalec. Njegovo spovedovanje je bilo kratko, pogosto je ponavljal, da Božje usmiljenje močno presega človeška pričakovanja, je dejal Šarčević.

Tudi p. Pij iz Pietrelcine je bil kapucin in je eden najbolj priljubljenih svetnikov v Italiji. Predvsem na jugu države so kipci, podobe in nalepke svetnika del vsakodnevnega življenja tamkajšnjih vernikov. Kapucinskega patra častijo predvsem kot usmiljenega spovednika in čudodelnika. Janez Pavel II. ga je maja 1999 razglasil za blaženega, tri leta pozneje pa za svetnika. Njegove posmrtne ostanke so leta 2013 za stalno izpostavili v kraju njegovega delovanja, San Giovanni Rotondu v Apuliji, kjer je znameniti arhitekt Renzo Piano v ta namen oblikoval romarsko cerkev. Svetišče danes velja za največje romarsko središče v Italiji. 11. februarja bodo relikvije p. Pija iz vatikanske bazilike prenesli v Pietrelcino, svetnikov rojstni kraj, kjer bodo ostale 12. in 13. februarja.

 

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...