Pregled domačih dogodkov od 12. do 19. februarja 2016

Slovenija | 20.02.2016, 07:05 Marta Jerebič

Teden je bil v znamenju begunske krize, v Cerkvi v znamenju odprtja svetih vrat v stiški baziliki in svetoletnih romanj, na športnem področju pa beležimo kar nekaj uspehov.

POLITIKA

Migranti

Teden je bil znova v znamenju begunske krize; Avstrija je uvedla urne in dnevne kvote za sprejem migrantov, zato je politiko do prebežnikov zaostrila tudi Slovenija.

Vlada se je odločila, da bo naša država začela krepiti nadzor na schengenski meji. Tako bo policija zavračala migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil. Slovenija bo sprejemala migrante v okviru kvot, ki jih je postavila Avstrija. Vlada je obenem predlagala državnemu zboru začetek izvajanja 37.a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski.

"Vojska bo dobila pooblastila za tri mesece z možnim podaljšanjem. Zavedati se moramo, da žična ograja, ki jo imamo, ni smiselna, če je ne varuje živa sila, če smem tako reči," je za naš radio pojasnil predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in podpredsednik parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije, poslanec N.Si Jožef Horvat. Državni zbor bo o dodelitvi izjemnih pooblastil vojski predvidoma odločal v ponedeljek.

Vodje policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije so v četrtek podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in organiziranega prevoza beguncev in migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. Dnevne kvote beguncev bodo odvisne od odločitev Dunaja in Berlina, pot pa bodo dovolili le ljudem z vojnih območij. V Dobovi bodo potekali še ostrejši pogoji profiliranja in nadzora kot doslej, je ob tem povedal generalni direktor slovenske policije Marjan Fank.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je medtem ocenil, da bi lahko zaradi ukrepov Avstrije v Sloveniji za azil v bodoče zaprosilo več tujcev, a dodal, da množičen vstop v državo ne bo možen. Slovenija ne bo sprejemala več oseb kot Avstrija, po njegovih besedah Slovenija tudi ni ciljna država.

Številke pa govorijo takole: Do ponedeljka so pri nas zabeležili 227 prosilcev za azil. Jeseni je prošnjo za azil izrazilo povprečno 35 tujcev mesečno. Januarja je sledilo zatišje, ko je za azil zaprosilo 17 migrantov, februarja pa je samo v prvih dveh tednih za azil v Sloveniji zaprosilo 90 ljudi. Gre pa za osebe, ki so bile zavrnjene v Avstriji.

Šefic pravi, da smo v Sloveniji trenutno sposobni za dlje časa namestiti 1000 prosilcev za azil. A vprašanje je kam, saj občani krajev, o katerih se govori kot možnih lokacijah za vzpostavitev namestitvenih centrov za migrante, ne strinjajo z načrti. Na ministrstvu za notranje zadeve o tem pravijo le, da skupaj z ostalimi ministrstvi še preučujejo več možnosti za takšne namestitvene centre. Več zaenkrat ne razkrivajo. Za objekt nekdanjega trgovskega centra Baumax v občini Šenčur in objekt v Kidričevem so ponovili le, da sta možni lokaciji, a končna odločitev še ni bila sprejeta.

Policijska stavka

V policijskih sindikatih medtem napovedujejo, da bodo glede na neodzivnost vlade in glede na to, da je pogajalski proces prekinjen, nadaljevali z doslednim izvajanjem stavkovnih aktivnosti v skladu s stavkovnimi predpisi. Uvedli bodo stavkovne straže. S tem bodo po besedah predsednika Policijskega sindikata Radivoja Uroševiča »zagotovili na eni strani stavkajočim neko oporo in prepričanje, da stavko izvajajo pravilno in zakonito, na drugi strani pa dali jasni signal tistim, ki poskušajo tej stavki zmanjševati pomen.«

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je sicer zagotovila, da pogajalski proces s stavkajočimi policisti ni prekinjen.

Bratuškova

Širša javnost si je minuli teden lahko prebrala natančen zapis seje vlade, ki je določila kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi tedanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Magnetogram ni bil objavljen v celoti, saj so nekateri deli razprave nerazumljivi, a vendar je jasno, kako je postopek potekal. Bratuškova sicer še vedno trdi, da se za komisarko ni predlagala sama, ampak da so v Bruselj poslali seznam treh imen, ki je bil usklajen s koalicijskimi partnerji, toda očitki o njeni samokandidaturi sedaj niso nič tišji kot takrat.

Banke

Generalni pravobranilec Sodišča EU je objavil mnenje, po katerem bruseljske smernice o državni pomoči v bančništvu niso zavezujoče za države članice. Ali so bili ukrepi slovenske vlade v zvezi s tem sorazmerni in skladni z ustavo, pa mora presoditi ustavno sodišče, je pravobranilec zapisal v mnenju o vprašanjih glede ukrepov za sanacijo slovenskih bank. V Banki Slovenije in na ministrstvu za finance menijo da je s tem pravobranilec v bistvenem delu potrdil njihova stališča, mali delničarji pa od ustavnega sodišča pričakujejo odločitev, da je bila s spremembo zakona o bančništvu leta 2013 kršena ustava.

CERKEV

Odprtje svetih vrat v Stični

V Cerkvi na Slovenskem je minuli teden potekalo več dogodkov, povezanih s svetim letom usmiljenja. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nedeljo v baziliki v Stični odprl sveta vrata in daroval slovesno sveto mašo. V pridigi je med drugim spregovoril o pomenu usmiljenja, h kateremu nas spodbuja stiška bazilika: »Kako zahtevno je usmiljenje, vidimo upodobljeno na kipu na glavnem oltarju stiške bazilike. Marija drži mrtvega Jezusa v naročju. Usmiljena ljubezen ničesar ne zadrži zase. Pred nobeno oviro se ne ustavi. Nobenih pogojev ne postavlja in ne priznava nobenih mej. Usmiljena ljubezen ljubi do konca, pa čeprav mora ob tem izpuščati iz rok najdragocenejše in najljubše – svojega Sina, veselje in ponos svojih oči.«

Svetoletna romanja

Sicer pa v stolnicah posameznih škofij, kjer so sveta vrata odprli že 13. decembra lani, potekajo svetoletna romanja. V novomeško stolnico bodo ob sobotah v postnem času romali verniki posameznih dekanih. Prvi so bili prejšnjo soboto na vrsti verniki dekanije Črnomelj. Škof Andrej Glavan je romarje spodbudil, naj bodo tudi sami usmiljeni, kakor je usmiljen Oče.

V ljubljanski stolnici pa je v nedeljo, na god sv. Valentina, potekalo svetoletno romanje zaročencev in zakoncev. Sveto mašo zanje je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob sklepu nagovora je poudaril, da pri ljubezni ne gre le za čustvo, ampak predvsem za odločitev. »Takšna odločitev, dragi zakonci, je bila vaša poroka. Takšna odločitev, dragi deklate in fantje, dragi zaročenci, bo vaša poroka. Ta odločitev je dejanje, ko drug pred drugim, pred Cerkvijo in pred Bogom skleneta zavezo ljubezni. To pomeni, da zapreta vrata, da vajin odnos in vajina ljubezen ne ostaja na prepihu, saj vemo, da živeti na prepihu prej ali slej prinese nevšečnosti in lahko tudi resne bolezni, ne samo na telesu, tudi na odnosu.«

Nadškof Zore je zaročencem in zakoncem dejal, da jim bo Bog pomagal, da bodo svojo obljubo živeli, če mu bodo to le dovolili.

Priprave na romanje fatimske Marije

Sicer pa se Slovenija pripravlja na milostni obisk fatimske Marije. V cistercijanskem samostanu v Stični je prejšnjo soboto potekal simpozij o pomenu češčenja Božje Matere za našo vernost. Na njem so govorili dr. Anton Štrukelj, pater Anton Nadrah, pater Luigi Morro in dr. Alojzij Snoj. Profesor Štrukelj je med drugim v svojem predavanju osvetlil češčenje Božje Matere v Sloveniji, predvsem Marije Pomočnice na Brezjah, pa tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji. Med drugim je poudaril: »Mariji izkazovano češčenje je najvarnejša in najkrajša pot, ki nas privede v resnično bližino s Kristusom.« Kip fatimske Marije bo po Sloveniji romal od 13. maja do 13. oktobra.

KULTURA

Postna predavanja

Nadškofijski referat za versko izobraževanje odraslih tudi letos pripravlja postna premišljevanja, ki bodo vsak postni ponedeljek zvečer v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani. Prvo predavanje je imel nadškof Stanislav Zore, ki je spregovoril o rezultatih sinode o družini. Mediji so dogajanje sinode od blizu spremljali, je poudaril.

»Tako, da je praktično ves svet v tem času govoril o družini, pisal o družini, bral o družini. Res je, da ne vsi pod enakimi vidiki, tudi ne vsi z enakimi predznaki, poudarki, ampak družina je vendarle bila tema številka ena po celem svetu. In to se mi zdi, da je morda največji dosežek, največji rezultat te sinode o družini: da smo se začeli zavedati, da družina ni nekaj obstranskega v življenju posameznika in v življenju družbe.«

Postna predavanja na teološki fakulteti bodo imeli še prof. dr. Jože Krašovec; generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, dramski igralec in režiser Zoran More, p. Vili Lovše in dr. Rudi Koncilija.

ŠPORT

Začnimo s smučarskimi skoki, kjer naši orli beležijo kar nekaj zmag. V poletih v norveškem Vikersundu so zmagali na vseh treh tekmah. Robert Kranjec je zmagal v petek, v soboto je bil tretji. Peter Prevc pa je zmagal v soboto in nedeljo, ko je zmago dosegel kljub temu, da je v finalu po pristanku podrsal s hrbtom. S tem je še povišal vodstvo v skupnem seštevku pokala. Nemec Severin Freund zaostaja že za 572 točk. Vse torej kaže, da bo končna odločitev o velikem kristalnem globusu padla že veliko pred marčevskim finalom svetovnega pokala v razprodani Planici. In kako Peter Prevc doživlja svoje zmage?

»Evforije nimam prav veliko. Svojo evforijo dam ven v tistem času od pristanka pa do konec izteka," je dejal Prevc, ki je sicer priznal, da mu veliki kristalni globus že pride kdaj v glavo, toda to je treba odmisliti, ostati zbran.

Poglejmo še smučarske skakalke. Na Ljubnem ob Savinji je naša najboljša smučarska skakalka te zime Maja Vtič prejšnjo soboto zmagala, v nedeljo pa je bila druga. Postala je tudi rekorderka skakalnice na Ljubnem.

»Iz sezone v sezono sem napredovala, v vsaki sem se kaj naučila. Letos nisem ponavljala napak iz preteklosti," je misli strnila 28-letna slovenska junakinja, ki se ji je prejšnjo soboto na stopničkah s tretjim mestom pridružila še Špela Rogelj. Vtičeva je na stopničkah stala znova v petek v Lahtiju, kjer je osvojila drugo mesto.

Svojo peto zmago v svetovnem pokalu pa je prejšnjo soboto v švedskem Idreju zabeležil tudi svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar.

V minulih dneh so bili naši predstavniki odlični tudi na Norveškem, kjer potekajo mladinske zimske olimpijske igre, športnikov starih od 15 do 18 let. Prvo slovensko kolajno – bron – je v nedeljo na Norveškem osvojil Tit Štante. Za čudovito slovensko zlato norveško pravljico sta nato v torek poskrbela smučarja skakalca Bor Pavlovčič in Ema Klinec. Na manjši skakalni napravi v Lillehammerju sta pometla s konkurenco in prepričljivo slavila na obeh posamičnih preizkušnjah za dvojni slovenski zmagi. V četrtek pa so Ema Klinec, Bor Pavlovčič in Vid Vrhovnik osvojili še zlato kolajno na mešani ekipni preizkušnji v smučarskih skokih. Meta Hrovat je osvojila bronasto kolajno v slalomu alpskih smučark.

Za konec pa še to: Na Brdu pri Kranju so v ponedeljek podelili Bloudkove nagrade za leto 2015. Prejeli so jih Marta Bon, Rudi Zavrl in odbojkarska reprezentanca.