Odločitev o razlastitvi zdaj v rokah Ustavnega sodišča

Politika | 19.02.2016, 10:35 Petra Stopar

Razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic po včerajšnjem mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU pričakujejo, da bo slovensko ustavno sodišče presojalo (proti)ustavnost njihove razlastitve v postopku sanacije bank in da se bosta v reševanje aktivno vključila tudi vlada in državni zbor. Nasprotno v Banki Slovenije ocenjujejo, da je pravobranilec samo potrdil njihova stališča in da ni prišlo do kršitev temeljnih pravic vlagateljev.

Kot pišejo današnje Finance, bo v naslednjem koraku naše ustavno sodišče »potrebovalo veliko poguma« pri presojanju Zakona o bančništvu, na podlagi katerega sta država in Banka Slovenije konec leta 2013 začeli izvajati sanacijo slovenskega bančnega sistema.

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije v Luksemburgu Nils Wahl je namreč v sklepnih predlogih - te mora sodišče EU še dokončno potrditi - zapisal, da smernice Evropske komisije iz avgusta 2013 o državni pomoči bankam niso zavezujoče za države članice. Zato tudi ne dajejo neomejenega dovoljenja za razlastitev lastnikov in podrejenih upnikov v postopku bančne sanacije. Prav razlastitev pa je bila del bančne sanacije v Sloveniji in je po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev prizadela 100.000 delničarjev in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja, ki je bilo izbrisano. Škodo zaradi razlastitve je utrpelo tudi približno pol milijona državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Čeprav sta se na upravičenost razlastitve naslanjali tako Banka Slovenije kot država, češ da v nasprotnem primeru Bruselj državne pomoči bankam ne bi odobril, pa je včeraj generalni evropski pravobranilec pojasnil, da strogo upoštevanje bruseljskih smernic ni bil bistveni pogoj za izvedbo sanacije bančne luknje. Spet po drugi strani v mnenju nadaljuje, da »lastninska pravica ni absolutna, njeno izvrševanje je mogoče omejiti, če te omejitve ustrezajo ciljem v splošnem interesu in glede na postavljene cilje ne pomenijo nesorazmernega in čezmernega posega«. Tako mora zdaj ustavno sodišče preveriti, ali sta bili kršeni ustavni pravici do varstva upravičenih pričakovanj in zasebne lastnine oziroma.

V izjavi za naš radio je predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič predloge pravobranilca komentiral z besedami, da je to »pomemben uspeh in potrditev upravičenosti dosedanjih ravnanj združenja«. Slednje je bilo prvo, ki je decembra 2013 sprožilo postopke presoje ustavnosti Zakona o bančništvu. »Tisti, ki so utemeljevali razlastitve imetnikov obveznic in delničarje s sanacijo bančnega sistema, enostavno niso govorili resnice in so zavajali,« so po njegovih besedah prepričani v VZMD. Zdaj pričakujejo, da bo ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost razlastitve in oškodovanja mnogih državljanov, želijo pa si, da se v reševanje nastalega položaja vključita tudi vlada in državni zbor, k čemer je tudi Evropsko komisijo po njegovem pozvalo Evropsko združenje investitorjev.

Kot še opozarja Verbič, »nikjer razen v Sloveniji ni prišlo do tako radikalnih razlastitev«, celo v Grčiji ne, ki so jo morali poleg vsega reševati že tako oškodovani slovenski bančni investitorji. Sicer pa so v vseh primerih razlastitev po drugih državah zadeve po njegovem že rešene, »ali preko poravnav ali delnih odpisov oziroma odstotkov glede na posamezne vrednostne papirje, in prepričani smo, da tudi v RS obstajajo razlogi, vsaj pripravljenost tudi na strani vlagateljev, da bi se pristopilo h konstruktivnim pogovorom o tem, na kakšen način nastalo situacijo rešiti, vsaj za tiste, ki tudi iz eksistencialnega naslova nimajo možnosti, da bi se podajali v postopke pred sodišči«.

V Banki Slovenije so se na mnenje pravobranilca odzvali z navedbo, da iz njega izhaja, da je Evropska komisija vseeno upravičena določati splošne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za odobritev državne pomoči. Prispevek lastnikov in upnikov k delitvi bremena reševanja banke se tako po razumevanju Banke Slovenije v postopkih odobritve državnih pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje zahteve kršilo temeljne pravice ali bi se ogrozila finančna stabilnost. Splošne zahteve oz. smernice Bruslja glede obveznega prispevka delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic pri reševanju bank so torej po oceni pravobranilca skladne s pravom EU in same po sebi ne predstavljajo posega v temeljne pravice vlagateljev, ugotavljajo v bančnem nadzorniku. Do kršitve temeljnih pravic bi po njegovih navedbah lahko prišlo predvsem takrat, ko bi se ukrep zahteval na način, da bi bil ekonomski položaj vlagateljev zaradi ukrepov slabši kot v primeru, če ukrep ne bi bil uporabljen oz. v primeru običajnega stečajnega postopka.

Na Ministrstvu za finance so ocenili, da je mnenje generalnega pravobranilca »v vseh bistvenih točkah potrdilo trditve Republike Slovenije«. Bistvo mnenja vidijo v stališču, da je izbris lastniškega in podrejenega kapitala lahko upravičen z dejanskimi okoliščinami primera. »V mnenju je sicer res navedeno, da sporočilo o bančništvu ni zavezujoče, a tega - torej da je zavezujoče - vlada v svojih vlogah, ki so bile poslane na ustavno sodišče, ni nikoli trdila,« so pojasnili na ministrstvu. Je pa vlada opozarjala, da poročilo vsebuje merila, ki jih Evropska komisija uporabi, ko odloča o dopustnosti državnih pomoči.

»Država in Banka Slovenije sta se lepo naučili, naj se ne izgovarjata na Evropo, ko prepozno sprejemata kontroverzne in morda nesorazmerne zakone in pravila. Evropa predlaga, države sprejmejo. Podrejenci naj razumejo, da bi vsak preudaren vlagatelj lahko pričakoval spremembo pogojev, in naj se vprašajo, koliko bi dobili od banke v stečaju. Ustavno sodišče pa čaka veliko dela s presojo sorazmernosti ukrepov in nujnosti za javni interes in proračun, pa tudi o verodostojnosti ocen primanjkljajev. Če so upali, da jim bo Evropa rešila težavo – jim je ni. Čakamo na odločitev slovenskih ustavnih sodnikov,« so se na dogajanje odzvali v Financah.