Vlada namerava za soočenje z begunsko krizo aktivirati vojsko
| 17.02.2016, 15:39 Andrej Šinko
Vlada je na seji obravnavala ukrepanje Slovenije v boju proti migranstki krizi. Že pred sejo ji je svet za nacionalno varnost dal zeleno luč, da državnemu zboru predlaga aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, ki omogoča podelitev izjemnih pooblastil vojski. Državni zbor naj bi o tem odločal prihodnji teden. S tem se Slovenija odziva na včeraj predstavljene ukrepe Avstrije za zajezitev begunskega vala.
Državni zbor lahko omenjeni člen sproži z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev in tako odloči, da pri nadzoru meje sodeluje vojska. Obramboslovec Klemen Grošelj poudarja, da bodo po tej določbi vojaki lahko izvajali del policijskih pooblastil. »Predvsem pri ravnanju z migranti, ki bodo poskušali nezakonito prečkati slovensko mejo. Pričakujem, da teh pooblastil ne bodo izvajali povsem samostojno, ampak v sodelovanju s policijo,« je pojasnil.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims je dejal bo SDS storila vse, kar je v njeni moči, da se zagotovi varnost in spoštovanje integritete žensk in otrok v Sloveniji ter dosledno spoštovanje zakonov na meji kot znotraj meja. Ob tem je dodal, da katerikoli ukrep bo šel v tej smeri, ga bodo zagotovo podprli. Vendar pa je po njegovih besedah »časa strahovito malo, saj so zaradi avstrijskih ukrepov migranti v Sloveniji začeli kopičiti«. Ob tem je dodal še, da je vitalni interes Slovenije, da bi vzpostavili čim bolj uspešen nadzor na makedonsko-grški meji in s tem začeli zaustavljati migrantski tok. O kvotah migrantov in lokacijah za nastanitvene centre, nacionalni svet danes ni govoril, se pa po besedah Grimsa, kot skrajni ukrep omenja tudi zaprtje meje. Grošelj sicer ne pričakuje tako močnega begunskega vala, kot smo mu bili priče v preteklem letu. Vendar pa ga skrbi stanje v slovenski vojski in policiji, ki sta po njegovih besedah na robu svojih zmogljivosti.
Kako bo ukrepala Avstrija?
Avstrija je že včeraj napovedala zaostritev ukrepov za zavarovanje svojih meja in zajezitev migrantskega vala. V kratkem bo tako za sprejemanje migrantov uvedla urne in dnevne kvote, na vrsti mejnih prehodov pa bo okrepila nadzor. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je dejala, da bo Avstrija pri sprejemanju migrantov v državo uvedla urne in dnevne kvote. »Ko bodo te kvote dosežene, bomo tok ustavili. Višina kvot pa bo odvisna od prošenj za azil, ki jih bomo prejeli in od števila ljudi, ki jim bomo dovolili nadaljevati pot v Nemčijo,« je pojasnila.
Glavna vstopna točka za migrante v Avstrijo naj bi še naprej bil Šentilj, po potrebi pa naj bi aktivirali še dvanajst drugih mejnih prehodov na jugu in vzhodu države, ki jih bodo tudi poostreno nadzirali. Med njimi naj bi bili tudi Gornja Radgona, predor Karavanke, Labot in Pliberk. Ministrica je dejala še, da bodo po potrebi postavljali tudi ograje. Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil pa je dodal, da bodo mejo varovali tudi z živo silo. »Na južni meji imamo oziroma bomo razporedili 1600 vojakov,« je pojasnil. Mikl-Leitnerjeva pravi, da morajo biti pripravljeni na vse, tudi morebitne zastoje na mejnih prehodih. »Moramo računati na to, da bi lahko v smeri Slovenije in hrvaške prihajalo tudi do zastojev, in da bi potem tu nastali pritiski,« je dejala.
Kancler Werner Faymann pa je že pred tem poudaril, da bo Avstrija spomladi začela izvajati dodatne kontrole na meji s Slovenijo in Italijo. Ob tem pa dodal, da pričakujejo okrepitev migrantskega toka z izboljšanjem vremena aprila oziroma maja.
