V DZ sedem ur o sovražnem govoru
Politika Petra Stopar
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je na torkovi nujni seji kar sedem ur razpravljal o problematiki sovražnega govora. V imenu predlagateljev je poslanka SMC Jasna Murgel pojasnila, da so se za sklic seje odločili zaradi vse večjega števila prijav o sovražnem govoru, pa tudi zato, ker smo pred velikim izzivom množičnega priseljevanja. V tem smislu je Slovenija demokratična država, katere red temelji na spoštovanju človekovih pravic, je dejala. Druga stran pa je koaliciji očitala, da s poskusom definicije sovražnega govora ljudem nalaga, kako naj razmišljajo. Kritična je bila tudi do nevladnih organizacij, ki da so pri ukrepanju zoper ta pojav neučinkovite.
Po besedah Murglove je meja med svobodo izražanja in sovražnim govorom tanka. Poleg tega, da je treba zagotoviti ničelno toleranco do sovražnega govora, je med nameni seje omenila, »da bomo na tej seji državljanom povedali najprej, kaj sploh je in kaj ni sovražni govor.«
Pravosodni minister Goran Klemenčič je priznal, da bi lahko zakon o varstvu javnega reda in miru te stvari bolje urejal. Verjame, da je prvi pomemben korak k reševanju te problematike na organih pregona, a kljub temu meni: »Kazenska zakonodaja in kazenski pregon ne bosta rešila etike javne besede v Sloveniji. Ta se začne pri vrhu, tudi v tem DZ, v medijih ...«
Tudi Metka Zevnik iz Koalicije Za otroke gre je poudarila, da gre bolj kot za sankcioniranje za potrebo po ozaveščanju in gradnji osebnih vrednostnih sistemov.
Svoja stališča in ugotovitve je na povabilo predlagateljev seje predstavilo več vladnih in nevladnih ustanov, ki se ukvarjajo s problematiko sovražnega govora, a nekateri drugi so morali po navedbah portala Nova24TV za to prestati glasovanje. Tako je Aleš Hojs iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister vladi predlagal, naj polovico sredstev, ki jih namenja nevladnim organizacijam, kot sta npr. Amnesty international in Mirovni inštitut, raje nameni policiji. Nosilce oblasti je pozval, naj premislijo o simbolih nekdanje države, ki se pojavljajo na državnih proslavah in so prav tako simbol sovraštva in pobojev. Med drugim je tožilstvu predlagal, naj pripravi vsebinski seznam o tem, »kaj je bila prijava za sovražni govor, kako se je tožilstvo na to odzvalo in katere od teh prijav ste vzeli v postopek in katere ste zavrgli, da bomo državljani najbolj transparentno videli, kako se tisti, ki so najbolj odgovorni za sovražni govor v državi, odzovejo«.
Tudi Aleš Primc iz Odbora 2014 je opozoril na dvojna merila pri dojemanju sovražnega govora. »Bi si želel, da bi se predstavniki ene politične opcije, recimo skrajne levice, vendarle znali opredeliti do sovražnega govora, ki ga izvajajo t.i. vaši predstavniki, da bi vendarle imeli enake vatle, tako pa imam občutek, da sovražni govor postaja milijonski posel, od katerega nekateri živijo in so bili poklicani zato, da celi državi solijo pamet o tem, kaj je to sovražni govor.« Menil je, da je nevarnejši kot sovražni govor sovražni molk. Ko je govor, obstaja vsaj možnost vzpostavitve dialoga.
Da je včerajšnja razprava zgolj pripravljala temelje za utišanje drugače mislečih, je bil zaskrbljen socialni delavec Franc Donko: »Zato tudi vse pobude s strani državljanov na družbenih omrežjih, ki se nanašajo na zaščito slovenske kulture, naroda, narodove samobitnosti, v nasprotju s kulturo, ki na nek način vdira v ta prostor, ne morejo in ne smejo biti označene kot sovražni govor, ampak imajo naši ljudje pravico povedati svoje mnenje in zaščititi svojo narodno zavest in narodovo samobitnost.«
Po besedah Eve Irgl (SDS) je treba sovražni govor presojati po vsebini, ne po govorcu. Sicer pa opaža, da »se ne sankcionira niti zelo očitnih sovražnih izjav, kot so recimo grožnje, ustrahovanja, kot so se zgodila novinarjem Reporterja«. »Sama se spomnim, da bi nevladne organizacije, ki danes tu sedijo, obsodile takšno ravnanje. Tudi se ne spomnim, da bi predstavnike leve politične opcije sklicevali seje, ko je prišlo do takšnih groženj. Po drugi strani pa se skuša kriminalizirati pravico do svobode govora,« je opozorila.
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je na koncu seje obsodil vse primere izražanja in spodbujanja sovraštva. Pristojnim organom je predlagal, da ustrezno obravnavajo vse primere sovražnega govora, vladi pa, da preuči potrebe po spremembah zakonodaje, ki ureja sankcije za to področje.
