8. februar - slovenski kulturni praznik
Politika | 08.02.2016, 07:00 Petra Stopar
V spomin na leta 1849 umrlega pesnika doktorja Franceta Prešerna danes v Sloveniji obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan, ki ga bodo državne, kulturne in civilne ustanove zaznamovale na različne načine.
Kulturi in njenemu razvoju je bil v minulem tednu namenjen posvet v Državnem svetu. Da bi osvetlili pomen povezovanja med kulturnim ustvarjanjem in gospodarstvom, sta bila na posvetu prisotna ministra za ti področji Julijana Bizjak Mlakar in Zdravko Počivalšek.
Kot je na posvetu o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih poudaril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, zmanjševanje proračuna za kulturo, vse slabši pogoji za ustvarjanje ter vedno večja socialna neenakost kulturi omejujejo možnosti, da bi lahko udejanjila širše ustvarjalne potenciale ter jih umestila v različne razvojne dejavnosti. S posvetom so tako želeli opozoriti na izjemen potencial povezovanja kulturnega ustvarjanja in gospodarstva. »Tako kot v času prelomnih nacionalnih odločitev, ko je kultura že pokazala svojo državotvorno moč, bi kultura v današnjem času lahko bolj aktivno pripomogla k razvojnemu preboju in gospodarskemu razcvetu, s tem pa tudi k prepotrebni duhovni rasti našega naroda,« je poudaril.
Počivalšek in Bizjak Mlakarjeva sta spomnila na sodelovanje med ministrstvoma. Počivalšek je še poudaril, da Evropska unija prepoznava kulturne in kreativne sektorje kot najbolj dinamične gospodarske sektorje, ki so bili hkrati tudi najbolj odporni na gospodarsko krizo. So pomemben vir zaposlitev za mlade ter za povečevanje konkurenčnosti tako zasebnega kot javnega sektorja. Kljub temu, izsledki evropskih raziskav po njegovem niso spodbudni: »Raziskava Eurobarometra je pokazala, da slaba polovica slovenskih podjetij sploh ne uporablja oblikovanja kot pomembnega elementa ustvarjalnosti. Samo 4 odstotki podjetij oblikovanje strateško vključuje v svoje poslovne procese, kar je najnižji delež med članicami Evropske unije. Oblikovanje je tako še vedno razumljeno zgolj kot zunanji videz izdelka ali storitve in ne kot sestavni del proizvodnih procesov. Tega si v današnjem izredno konkurenčnem okolju niti približno ne moremo več privoščiti. Zato na ministrstvu med drugim razmišljamo tudi o nadaljnjem spodbujanju dizajn menedžmenta v čim večjem številu podjetij.«
Bizjak Mlakarjeva pa je poudarila, da bo ministrstvo za kulturo ustanovilo center za kreativnost, ki bo spodbujal nadaljnji razvoj kulturnega in kreativnega sektorja, obenem pa ustvarjal ustrezno podporno okolje za razvoj podjetij v zgodnjih fazah rasti. »Kako pomembno je ustvariti blagovno znamko uporabnim izdelkom, se številne države po svetu že dolgo zavedajo, zato načrtno vlagajo v razvoj in promocijo lastnih znamk, ki po umetniški plati velikokrat ne zaostajajo dosti za izvedbeno. Tudi timi v sodobnih produkcijah pogosto združujejo inženirje in umetnike, kar je bilo v preteklosti, sploh v arhitekturi in oblikovanju, včasih smo temu rekli 'umetna obrt', nekaj čisto običajnega,« je dodala.
Namestnica vodje enote Evropske komisije za kulturne raznolikosti in inovacije Catherine Magnant pa je na posvetu v Državnem svetu poudarila, da kulturni in kreativni sektor ustvarita med 4,2 in 4,4 odstotka evropskega BDP, zaposlujeta približno 3,8 odstotka evropske delovne sile. To je 2,5-krat toliko kot avtomobilska industrija EU.
