Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
p. Robin Schweiger (foto: ARO)
p. Robin Schweiger

Migranti in begunci nas izzivajo

| 17.01.2016, 05:10 Matjaž Merljak

Ob današnjem 102. svetovnem dnevu migrantov in beguncev je posebno poslanico napisal papež Frančišek. Ob poudarkih se bo v popoldanski oddaji Gradimo odprto družbo ustavil direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije p. Robin Schweiger.

P. Schweiger poudarja, da želi papež vsako leto opozoriti na pereč problem migracij, ki se v različnih delih sveta odraža različno: eni bežijo pred vojaški konflikti kot je tisti v Siriji, ki že traja predolgo, pa konflikt v Ukrajini … drugi iščejo zatočišče, varnost v drugih državah, ker so preganjani zaradi rase, vere, narodnosti in političnih prepričanj; tretji gredo v tujino zaradi slabih gospodarskih razmer v svoji, izvorni državi, torej gredo za boljši zaslužek.

Papež želi poudariti, da je vsak migrant človeška oseba z neodtujljivimi temeljnimi pravicami, ki jih morajo spoštovati vsi in v vseh okoliščinah spoštovati.

Migracije oz. migracijski tokovi so svetovni fenomen v stalnem spreminjanju in presenečajo zaradi velikega števila vpletenih ljudi in ob določenih dogodkih – sedaj mislim predvsem na uničujoč potres pred šestimi leti na Haitiju ali zaradi cunamija na Japonskem - še bolj pridejo do izraza različne tematike kot so socialne, ekonomske, politične, kulturne tematike in tudi druge problematike kot je razvojna pomoč, humanitarna pomoč, ustvarjanje demokratičnih struktur, vladavina prava – če naštejem samo nekatere.

Ob dnevu migrantov in beguncev želi Sveti oče pokazati trajno skrb, ki jo Cerkev goji do tistih, ki na različne načine doživljajo izkušnjo izseljenstva. Tudi Slovenci so pred mnogimi desetletji hodili v ZDA, Avstralijo, Južno Ameriko ali drugam po Evropi za boljši jutri. Tudi danes nekateri Slovenci odhajajo v tujino.

Katera je središčna tema letošnje poslanice?

Že samo ime poslanice pove veliko: »Migranti in begunci nas izzivajo. Odgovor v evangeliju usmiljenja«. Na začetku poslanice papež Frančišek piše, da so migracijski tokovi v stalnem naraščanju. Begunci zapuščajo svoje dežele posamično ali kot skupine in izzivajo tradicionalne načine življenja. Vedno več ljudi, ki so žrtve nasilja, revščine, zapuščajo svoje dežele in gredo v svojih potovanjih s sanjami o boljšem življenju. Prav evangelij usmiljenja strese našo vest in nam prepreči, da bi se navadili na trpljenje bližnjega in nam pokaže odgovore, ki so zakoreninjeni v teoloških vrlinah vere, upanja in ljubezni ter v duhovnih in telesnih delih usmiljenja.

Migranti so naši bratje in sestre, ki iščejo boljše življenje, daleč od revščine, lakote, izkoriščanja, nepravično razdeljenih naravnih dobrin, ki bi morali biti pravično razdeljene med vsemi. Ali ni želja prav vsakega, da si izboljšajo lastne pogoje življenja in dosežejo pravično in legitimno blagostanje, ki si ga delijo s svojimi dragimi?

Prisotnost migrantov in beguncev interpelira različne družbe, ki jih sprejmejo. Papež poudari vprašanje integracije, ki naj postane obojestransko obogatitev, odpre pozitivne poti skupnosti in prepreči rizik diskrimancije, rasizma, nacionalizma in ksenofobije.

Biblično razodetje spodbuja sprejetje tujca, motiviran z gotovostjo, da s tem se odprejo vrata Bogu in v obličju drugega, se manifestirajo izrazi Jezusa Kristusa. Mnoge institucije, združenja, gibanja, škofijski organizmi, narodne in mednardone organizacije izražajo presenečenje in veselje praznika srečanja, izmenjav in solidarnosti. Vsi so prepoznali glas Jezusa Kristusa, ki pravi, »glej, sem pred vrati in trkam«. Ne nehajo se množiti tudi razne debate glede pogojev in omejitev sprejemanja tako med politiki držav kakor tudi v nekaterih župnijskih skupnostih, saj vidijo, da je ogrožena tradicionalna mirnost.

Papež piše, da se Cerkev navdihuje ob Jezusu Kristusu in njegovih besedah in odgovor evangelija je usmiljenje.

Katere so ostale tematike, o katerih piše tudi Papež Frančišek ?

Pomembno je gledati na migrante ne samo po tem vidikom ali so regularni ali ne, ampak jih je potrebno gledati kot osebe, ki varujejo svoje dostojanstvo in ki lahko prispevajo k blagostanju in napredku vseh. Papež opozarja, da se migracije ne morejo zreducirati samo na politično dimenzijo, ali na ekonomske vidike, ali na kulturne vidike. Vsi ti vidiki so komplementarni k obrambi in promociji človekove osebe, h kulturi srečevanja med ljudstvi. Skratka v vseh teh vidikih evangelij usmiljenja navdihuje in spodbuja poti, da prenovi celo človeštvo.

Papež piše o novih oblikah suženjstva, ki jih vodijo kriminalne družbe, ki kupijo in prodajajo moške, ženske in otroke za delo. Piše tudi o mladoletnih osebah, ki so prisiljeni, da vstopijo v razne milice in postanejo potem otroci – vojaki. Koliko oseb so žrtve trgovanja z organi, pa seksulanega izkoriščanja. Od vseh teh pojavih bežijo begunci za boljše življenje.

Na koncu pa spodbudi, da sprejeti drugega, pomeni sprejeti Boga v osebi. Poudari , da naj ne izgubijo upanja in veselja do življenja, ki prihaja iz izkušnje božjega usmiljenja, ki se manifestira v osebah, ki jih srečajo na poteh.

P. Schweiger bo v nadaljevanju pogovora tudi povedal, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v Republiki Sloveniji, koliko ljudi je bilo v Azilnem domu in v Centru za tujce, koliko statusov beguncev je Republika Slovenija dala, kakšen je trenutni trend in kakšno sporočilo ima za poslušalke in poslušalce oddaje. V njej bo slišati tudi nekaj novic z begunsko tematiko iz domovine in tujine.


Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije se zahvaljuje vsem, ki podpirate njegovo delo: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.

Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite JRS na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko JRS 031/636-964. Veseli bodo vaše pomoči.

Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...