Gujonova nagrada duhovniku Marinu Qualizzi

| 19.01.2016, 08:31 Matjaž Merljak

V Tolminu je v soboto, 16. januarja 2016, potekalo že 46. srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Tradicionalno srečanje je že od vsega začetka namenjeno krepitvi sodelovanja med prebivalci in organizacijami z obeh strani meje. Zbrane sta med drugim nagovorila ministra Karl Erjavec in Gorazd Žmavc, Gujonovo priznanje je letos prejel duhovnik Marino Qualizza.

Gujonovo priznanje podeljujejo za zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Letošnji prejemnik je eden zadnjih Čedermacev, duhovnik Marino Qualizza. Že desetletja je urednik zamejskega kulturno-verskega 15-dnevnika Dom, hkrati pa je duhovnik, ki po slovensko mašuje v Videmski pokrajini. Eden izmed pobudnikov srečanj Slovencev Videmske pokrajine in Posočja Zdravko Likar je o Marinu Qualizzi povedal: "S svojim pogumom spodbuja zamejske Slovence v Videmski pokrajini, da gojijo in ohranjajo svoj materni jezik, slovenščino. Poleg tega pa drži živo žerjavico pod pepelom slovenskega življa tudi v najbolj oddaljenih krajih, kot je Dreka."

Nagrada nosi ime po matajurskem župniku Paskvalu Gujonu, ki se je boril za pravice Slovencev v Videmski pokrajini. Marino Qualizza se je rodil leta 1940 v Podutani. Doktorat iz teologije je opravil v Rimu na univerzi Gregoriana. 29. junija 1965 je bil v videmski stolnici posvečen v duhovnika. Veliko let je bil stolni župnik v Vidmu, od leta 1970 pa profesor dogmatike v videmskem seminarju, kjer je bil tudi direktor višjega teološkega inštituta. Bil je tudi odgovorni urednik zamejskega kulturno-verskega petnajstdnevnika Dom. Živi v domu za ostarele duhovnike v Vidmu, kjer tudi predava na bogoslovju in inštitutu. Leta 2013 je prejel nagrado Dušana Černeta, poleti 2015 je praznoval zlato mašo, v začetku leta 2014 je bil tudi naš gost.

Ponovoletno srečanje v Tolminu je dobro sprejeto zlasti med prebivalci Posočja, Benečije ter Kanalske doline, pri organizaciji dogodka pa sodelujejo občine Tolmin, Bovec in Kobarid. Zbrane so pozdravili župani Uroš Brežan, Valter Mlekuž in Robert Kavčič ter načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Za kulturni program so poskrbeli ustvarjalci z obeh strani meje. Nastopili so Komorni zbor Musica Viva, kvartet Napolitango in Bardski oktet, vezno besedo pa so prepletale tudi pesmi posoških in zamejskih pesnikov in pesnic.

Prisotne je v imenu Slovencev videmske pokrajine pozdravila predsednica združenja Don Mario Černet iz Kanalske doline, Anne Wedam. Izpostavila je nekatere probleme, s katerimi se srečuje slovenska skupnost v Italiji. Poleg šolstva je tu tudi preoblikovanje lokalne uprave, kar utegne zelo prizadeti Slovence. »Že s statuti medobčinskih unij na Goriškem in Tržaškem je bila uvedena restriktivna interpretacija stopnje zaščite, ki je zajamčena po državni in deželni zakonodaji, v Videnski pokrajini pa je večstoletna slovenska navzočnost omenjena v neznatni meri, če že ne na folkloren in grotesken način. Za slovensko manjšino ni sprejemljivo, da bi se izgubila v večini. Mi nismo del večine. Imamo pa iste pravice, ki jih uživamo iz drugega izvora. Naše narodne korenine so drugačne, naša kultura je drugačna. Svojega jezika in svojih korenin nočemo zatajiti in nobena oblast ne more zatreti te dediščine.«

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je v svojem govoru odzval na besede Wedamove in naglasil pomen, ki ga ima jezik pri oblikovanju narodne zavesti. Prav zato je pomembno, da imajo mladi možnost učenja slovenskega jezika, je dejal: "Samozavest vsakega naroda se izraža v jeziku in jezik ni le orodje komuniciranja, temveč je tudi življenje. Je zrcalo posameznikove osebnosti in značaja. Jezik je tisto, s čemer se identificiramo. Zlasti mladim moramo zato zagotoviti in jih spodbujati, da se naučijo slovenskega jezika, saj je prav znanje slovenščine izjemnega pomena za oblikovanje naše narodne zavesti."

Kot eno temeljnih pridobitev Slovencev v Benečiji je izpostavil dvojezično šolo v Špetru, katere 30. obletnico so obeležili lanskega junija. Minister je ob tem izrazil upanje, da bo imela lokalna uprava posluh za aktualne prostorske potrebe šole, ki ima vsako leto več dijakov. Obenem pa si je potrebno prizadevati za to, da bi takšne šole zaživele še drugod v Videmski pokrajini. Za manjšino je zagotovitev delovnih mest za mlade izjemnega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj. Kot eno izmed možnosti za rast je Erjavec poudaril okrepljeno čezmejno sodelovanje, tudi s pomočjo evropskih sredstev, v okviru katerih si je potrebno prizadevati za ambiciozne skupne projekte.

Kot so sporočili z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je srečanja udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Ob 14.30 se je udeležil okrogle mize, na kateri so predstavili pred kratkim potrjen program sodelovanja med Slovenijo in Italijo za obdobje 2014-2020. Na njej so sogovorniki - predvsem župani in predstavniki lokalnih oblasti z obeh strani meje in drugi povabljeni gostje - poudarili svojo zavezanost k evropskim vrednotam in rešitvam, ki so v tem duhu, ter poudarili pomen čezmejnega sodelovanja tako v okviru evropskih razvojnih programov kot tudi v dnevnih srečevanjih in pogovorih, ki so najboljša podlaga za reševanje izzivov.

Ob robu tega dogodka se je minister Žmavc skupaj z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem srečal s predstavniki slovenske manjšine. Oba ministra sta poudarila zavezanost k večji pozornosti do Videmske pokrajine, tako iz naslova manjšinskih projektov, kot tudi iz naslova zavarovanja pravic slovenske manjšine v tej pokrajini.

Istega dne zvečer se je minister Žmavc na povabilo Radia in TV Koper ter časnika Primorske novice v Portorožu udeležil razglasitve osebnosti Primorske 2015, kjer je postala osebnost Primorske leta 2015 borka za gradnjo zavoda za otroke s posebnimi potrebami na Debelem rtiču Angela Lampe. Ob tej priložnosti je minister čestital zmagovalki ter drugim nominirancem.