Dr. Žiga Turk: »To je bilo na meji veleizdaje«

Pogovor o | 05.08.2025, 11:06 Tanja Dominko

Dr. Žiga Turk, ki smo ga povabili v prvo avgustovsko oddajo Spoznanje več, predsodek manj, je zgrožen nad načinom, kako se vlada odziva na vojno v soseščini. Namesto da bi jo resno jemala, se ukvarja z idejo, kako zgolj navzven prikazati neko porabo v obrambne namene, hkrati pa poskrbeti, da bo koalicija zdržala in po možnosti še pridobila na odstotkih, vsaj njena najmanjša koalicijska partnerica.

»Najprej je en velikanski škandal, kar se je dogajalo takrat, ko je NATO soglasno sprejel, da bodo članice povečale sredstva za obrambo na pet odstotkov do leta 2035. Takrat je prišel predsednik vlade v Slovenijo in je dejal, to za nas ne velja, da smo zavezani samo za tri odstotke. Skratka, napačno je predstavljal, kar so se tam dogovorili. Ob tem je seveda avantgarda te vlade, stranka Levica, ropotala, da je še to preveč. Kar spremljamo, je poskus, kako »nadmudriti« NATO, da bo videti, da smo mi ´nevemkoliko´ vložili v obrambo, v resnici bomo pa predvsem vse tiste najhujše kritike vlaganja v obrambo nekako potolažili s tem, da jim bomo dali ob vsem tem možnost zaslužka.«

Najboljše porabljen denar bi bil, če bi mi en določen delež od teh petih odstotkov nakazali direktno v Ukrajino, ker tam ceneje proizvajajo vse to, česar bi se mi lotili. 

Vlada je namreč sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze, ki predvideva ustanovitev holdinga za vlaganje v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečanje odpornosti. Ta holding je v javnosti že naletel na kritike, tudi dr. Žiga Turk ni brez pomislekov. Meni, da bi imel denar največji učinek na obrambo, če bi ga dobila Ukrajina sama. »Ne pa, da ga vlagamo v neke holdinge, kjer bo predsednik, pa tajnica pa cel kup nekih svetov, pa cel kup nekih strateških takih in drugačnih gremijev, ki bodo modrovali o tem, kako porabiti denar za obrambo. Ne da ga investiramo, da bomo imeli čim več, ampak da ga porabimo tako, da bomo lahko NATU prikazali, da smo zapravili toliko, kot so od nas hoteli. Najboljše porabljen denar bi bil, če bi mi en določen delež od teh petih odstotkov nakazali direktno v Ukrajino, ker tam ceneje proizvajajo vse to, česar bi se mi lotili. Delajo boljše obrambne sisteme, kot smo jih mi sposobni narediti. Ukrajina je namreč razvila svojo industrijo brezpilotnikov, ki se pojavljajo na fronti. To bi bil najbolj učinkovit prispevek za to, da damo nek prispevek k obrambi Zahoda.«

Dvomi tudi, da si želi ta vlada omogočiti podjetjem, da bodo dobro delala, saj je doslej dajala drugačne signale. »Slovenija mora biti prijazna za podjetnike in v Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki sodeluje ali pa dela vojaško opremo oziroma komponente, ki so uporabne tudi za vojaški namen. Če bodo imela boljše pogoje, bodo ta podjetja delala še boljše, bodo mogoče pritegnila tuje investicije in bo iz nekega garažnega podjetja, kjer je danes 100 zaposlenih, postalo podjetje, ki bo delalo za ves NATO. Ampak v državi, kjer se samo razmišlja o tem, kako bi podjetnike z bajoneti nagnali v morje, in sicer tako, da se bajonetov nekako ne bi preveč videlo, v taki državi pa to ne bo šlo.«

Če si dovolj močan, potem te nihče ne bo napadel. Mi se moramo zavedati, da je 500 km vzhodno od nas vojna in to resna vojna, ki se lahko razlije še kam naprej.

Dr. Žiga Turk je prepričan, da se vojni izogneš, če si dovolj močno oborožen. »Če si dovolj močan, potem te nihče ne bo napadel. Mi se moramo zavedati, da je 500 km vzhodno od nas vojna in to resna vojna, ki se lahko razlije še kam naprej.« Da bi se Putin zadovoljil s koščkom Ukrajine, je po njegovem mnenju pravljica. ... »Mi ne postavljamo slovenske vojske zato, da se bi ubranili pred Hrvaško, Madžarsko, Italijo ali Avstrijo, ampak želimo dati svoj prispevek NATU oziroma naporom te zahodne vojaške zveze, da ustvari dovolj močan pritisk oziroma da dovolj močno zavrača ambicije kogarkoli, ki bi si želel v ta naš prostor poseči. Danes je to Rusija, kdaj kasneje to lahko Turčija, lahko so to arabske države iz južnih obal Sredozemlja. Ne vemo ne, ampak najboljša garancija za mir je, da si toliko močan, da se te nihče ne upa lotiti. In za to gre pri tem povečanju sredstev za obrambo. Da bo Evropa enostavno toliko oborožena, da bo vsak trikrat premislil, preden se bo spravljal v kakšno avanturo. Ta vlaganja so investicija v mir.«

Mi ne postavljamo slovenske vojske zato, da se bi ubranili pred Hrvaško, Madžarsko, Italijo ali Avstrijo, ampak želimo dati svoj prispevek NATU oziroma naporom te zahodne vojaške zveze, da ustvari dovolj močan pritisk oziroma da dovolj močno zavrača ambicije kogarkoli, ki bi si želel v ta naš prostor poseči. 

V pogovoru nismo mogli mimo referendumskih zapletov o izdatkih za obrambo, pri katerih je premier Robert Golob nato prišel celo na idejo, da bi izpeljali referendum o članstvu v zvezi NATO. Dr. Žiga Turk je to spremljal z ogorčenjem. »To je po mojem mnenju na meji veleizdaje. Da se z nekimi temeljnimi varnostnimi in zunanjepolitičnimi orientacijami države igraš, da bi vknjižil neke politične točke ali pa da bi bilo eni članici koalicije nekoliko lažje, je tako lahkomiselno, tako nevredno politika državnika, da je škoda za Slovenijo, da ima na čelu ljudi, ki so tako neodgovorni.«

Prisluhnite celotnemu pogovoru