V Mendozi še živi opereta iz povojnih taborišč

| 14.01.2016, 14:10 Matjaž Merljak

Iz uredništva tednika Svobodna Slovenija v Argentini so nam posredovali poročilo, ki ga v imenu slovenske skupnosti v Mendozi napisal Miha Bajda in ki opisuje ohranjanje dediščine, ki so jo prejeli v času povojnega begunstva v Avstriji.

Opereto »Miklavž prihaja« je skladatelj Jerko Gržinčič sestavil leta 1937 in je bila prvikrat uprizorjena v hotelu Union v Ljubljani. To glasbeno delo je bilo deležno veliko uspehov in je bilo razširjeno po drugi svetovni vojni predvsem med slovenskimi izseljenci. Bila je predvajana v izseljenskih taboriščih v Avstriji in v slovenski skupnosti v Clevelandu. Opereta je bila prevedena v šest jezikov.

Avtor je bil salezijanski duhovnik, glasbenik, zborovodja in skladatelj. Opereta je bila namenjena v začetku predvsem sirotam in zapuščenim otrokom. Salezijanci so dajali mnogo pozornosti glasbi in gledališču, ker imata veliko vzgojno moč in ravno opereta spoji ta dva elementa.

V nedeljo, 6. decembra 2015, je bila mendoška skupnost deležna zelo lepe predstave po pobudi in vodstvu zborovodja mag. Diega Bosqueta. Pod njegovo taktirko so peli člani Mendoškega pevskega zbora, Okteta ter deklica in deček. Na klavirju je nastopajoče spremljal Tone Štirn, scenarij in režija je bila odgovornost Davorina Hirscheggerja, za masko in opremo so poskrbele Valerija Bajda Elias, Ani Grintal Hirschegger in Helena Hirschegger Štumberger.

Poleg glavnega odra je bil ob vsaki strani postavljen še en - na enem je nastopila skupina angelov, na drugem pa hudiči. V ospredju dvorane je bilo mogoče slediti besedilu igre z istočasnim prevodom v španščino.

Prvi prizor predstavlja, kako se v nebesih pripravljajo na odhod svetega Miklavža na zemljo, strnjeno na slovensko zemljo in predvsem v Ljubljano. Zbor angelov raja in poje lepe pesmi, medtem ko se vsi trudijo in delajo pod vodstvom sv. Petra s pripravo težkih zabojev z darili. Med drugim najbolj hitita čevljar sveti Krišpin in krojač sveti Gerard, ker ju Miklavž stalno preganja. Končno se nebeški zbor poda na pot iz nebeške toplote do mrzle zimske Ljubljane s pesmijo: »Zdaj žarkov nebeških na zemljo nesimo, naj v sleherni duši kraljuje krepost. Po hribih in dolih, po gajih in poljih naj zgine trpljenje, zavlada radost!«

Potem pride na vrsto krdelo parkeljnov z Luciferjem na čelu, ki so prav tako očarani za obisk na zemeljsko oblo, samo da z najbolj pokvarjenim namenom. V rokah držijo vražje »cajtenge«, polne laži in prevar in navdušeno pojejo: »Saj dokler svetu vlada vražji list, ne bo še izdihnil Antikrist«. Lucifer zabiča svojim nadrejenim, naj skušajo zamenjati deset božjih zapovedi s takimi, ki bodo pomagali pokvariti čim več ljudi in jih prepričati, da bodo srečni samo v grehu. Tudi naj poiščejo vse poredne pobaline in jih najprej naklestijo ter nato vzamejo s seboj.

Ta dva prizora nas spomnita, da kreposti kot ljubezen, resnica, pravica, spoštovanje, veselje, poštenost, delavnost, nas ponesejo v svetlo višino, medtem ko sovraštvo, laž, prevara, pohlep, mračnost, nasilje, lenoba, zavist, nas utapljajo v temno globino.

V tretjem prizoru je glavni dogodek prihod svetega Miklavža in to že na glavnem odru. Kot dobrodošlico škofu nastopita oba nežna otroka v vlogi angelčkov Kodrček in Serafinček. Nato pa še dva hudička Kosmatin in Škratulin, ki z žalostjo tožita: »Kruto nas stiska božja moč doli na dnu pekla, strašno nas pali ogenj vroč, naš dom je poln gorja.«

Sveti Miklavž pozdravi vse navzoče, posebno otroke. Angeli njimi razdelijo zaboje sladkih dobrot, potem pa škof pokliče k sebi vse tiste, ki so zaslužili pohvalo in jim izroči bogate darove. Tudi nekateri poredni pobalini so bili deležni iz strani parkeljnov nekaj udarcev, sicer k sreči niso vzeli nobenega s seboj.

Na koncu predstave se vsi s sv. Miklavžem poslovijo s pesmijo: »Bratci, sestrice, čujte naš zadnji pozdrav: srečni bodite, v raj prihitite, kjer ni trpljenja, težav!«

Polna dvorana gledalcev, ki je bila na dan sv. Nikolaja deležna te poučne in lepe operete, se iz srca zahvaljuje vsem, ki so s svojim trudom in požrtvovalnostjo nudili tako kvalitetno predstavo.