Lahovnik o Peku: država najslabši lastnik

Slovenija | 19.01.2016, 23:35

Vodstvo Peka naj bi danes vložilo predlog za stečaj, ker svežega denarja ni, država družbe ne bo dokapitalizirala, banke pa so zavrnile načrt prestrukturiranja. Sodišče ima 15 dni časa, da odloči o predlogu in začne stečajni postopek. Delo bo izgubilo vseh 156 zaposlenih. Ekonomist Matej Lahovnik pravi, da se je spet pokazalo, da je država najslabši lastnik.

Tržiški Peko gre po 113 letih v stečaj. Tako so se včeraj odločili nadzorniki družbe, potem ko se vlada ni odločila za nujno dokapitalizacijo družbe. Predvsem zaradi nasprotovanja NLB-ja pa tudi ni bil sprejet sanacijski načrt prestrukturiranja, ki ga je zadnje tri mesece pripravljala uprava podjetja. Peko ima za približno 7 milijonov dolgov. »Ugotovili smo, da je Peko insolventen. Uprava bo zato podala predlog za uvedb stečaja.« je povedal prvi nadzornik Andrej Šušteršič.

Peku bi še uspelo, če bi dobil 750 tisoč evrov za nakup materiala ter izpeljali dokapitalizacijo v višini 4,4 milijona evrov. Načrtu prestrukturiranja je po besedah nadzornika med bankami upnicami najbolj nasprotovala NLB, zato se država tudi ni odločila za dokapitalizacijo družbe. Šušteršič je pojasnil, da so bili pogoji banke NLB za odobritev posojila previsoki. Te izjave o odgovornosti so na NLB danes zavrnili kot nekorektne. »Kot nadzornik družbe zelo dobro pozna razvoj dogodkov, krivca pa išče le v eni izmed bank, ki je ocenila, da je načrt poslovanja Peka nerealen in bi za banko najverjetneje pomenil izgubo denarja. Na to pa v NLB ne moremo pristati,« so sporočili iz banke.

Rastoče težave Peka

Peko je od izbruha krize v letu 2009 do 2014 nakopičil za 24 milijonov evrov izgub. Država in paradržavni DSU sta v zadnjih petih letih Peko že dokapitalizirala s 13 milijoni evrov, a to ni pripeljalo do izboljšanja poslovanja, prihodki družbe so ves čas upadali. V letih 2013 in 2014 je podjetje, za katero so bile posojilne linije na bankah tako rekoč zaprte, reševalo svojo likvidnostno zagato s prodajo osnovnih sredstev, medtem ko so vlaganja v opremo povsem zamrla. Tržiški župan Borut Sajovic meni, da so se pokazale glavne pomanjkljivosti upravljanja državnih podjetij v obliki odlaganja odločitev in neodzivnosti upravljavcev. Sajovic upa, da je stečaj priložnost za nov začetek, saj so pekovi prostori v dobrem stanju, če se bo našel pravi investitor zanje.

Lahovnik: Interesi nekaterih, ki so bili prisesani na denarni tok Peka, preveliki

Ekonomist dr. Matej Lahovnik se boji, da je stečaj pravzaprav edina možnost, saj je podjetje dobilo državno pomoč že leta 2003, od takrat pa uprave podjetja niso izvedle nobenega resnega tržno-tehnološkega prestrukturiranja. »Peko je imel precej premoženja tudi v državah nekdanje Jugoslavije in dokler se je premoženje počasi odprodajalo, se je vsaj deloma iz tistega denarja pokrivalo izgube. Je pa peko tipičen primer neodgovornega upravljanja podjetja, ko so vodstvene strukture vrsto let s slabim poslovanjem izčrpale podjetje, država pa kot večinski lastnik ni ničesar storila.« Po njegovi oceni bi morala država že davno poiskati nekega strateškega partnerja iz panoge, ki bi ohranjal čevljarsko tradicijo v Tržiču. »Država kot lastnik ni želela še enkrat dokapitalizirati podjetja. Mislim, da bi bilo to problematično z vidika evropskih direktiv, ker je Peko dobil že večkrat denarno pomoč.« Lahovnik misli, da bi morali strateškega partnerja iskati že pred leti, vendar ocenjuje, da so bili interesi nekaterih, »ki so bili prisesani na denarni tok Peka, preveliki. Vlak za rešitev Peka je že zdavnaj odpeljal.« Lahovniku se zdi v sedanji situaciji valjenje krivde na ekonomiste v bankah, ki da so predolgo odlašale, neresno. »Odgovoren je lastnik, uprava, nadorniki, vsi tisti, ki bi lahko pravočasno obrnili smer poslovanja, pa tega niso storili.« Kot je opisal Lahovnik, so največje žrtve tega neodgovornega korporacijskega upravljanja zaposleni, ki so se trudili po najboljših močeh, »vendar se ob neodgovornem lastniku in upravah brez resne strategije niso uspeli potegniti vlade za seboj.« Ključno se mu zdi, da bi nekdo - najbolje zunanji investitor - odkupil prostore in vložil veliko denarja v tehnološko posodobitev podjetja, potrebuje pa tudi tržno-tehnološko znanje. »Najslabši lastnik za taka podjetja je pa država, kar spet dokazuje primer Peka. Karkoli se bo zgodilo, se mora zgoditi hitro.«

Delavci bodo največje žrtve

Zaposleni so nad odločitvijo uprave in lastnikov, da poda predlog za stečaj Peka, ogorčeni in zgroženi, saj so po besedah predsednice ZSSS v Peku Sandre Lang kljub preteklim dogajanjem pričakovali boljšo rešitev. Poudarila je še, da bodo seveda največje žrtve stečaja delavci.

V primeru stečaja tržiškega podjetja bo izpad dohodka in stroškov za državo po njihovih ocenah predstavljal okoli 3,5 milijona evrov, medtem ko bi za rešitev po ocenah potrebovali okoli 750.000 evrov. Sekretar sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Anton Rozman, ki je tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu Peka, pa je poudaril, da ga predlog stečaja ni presenetil. »Na nek način je nepojmljivo, sramotno, da poskušamo biti akter na trgu na takšen način. To se da popraviti z sorazmerno malo sredstvi - če je volja, seveda ... Stečaj neizpodbitno bo, jaz pa upam, da bo stečajni upravitelj, kdorkoli že bo, videl in našel nekoga, ki bi sprejel ta poslovni izziv.«

Predsednik sveta delavcev v Peku Nebojša Stečuk je ob tem poudaril, da so v svetu iskali rešitve in opozarjali na težave, njihovi predlogi očitno niso našli poti do uprav in lastnikov.