Pregled domačih dogodkov od 8. do 15. januarja 2016

Slovenija | 16.01.2016, 16:45

V preteklem tednu smo doživeli pisano paleto vremenskih pojavov, od močnega vetra, ki je ponekod odkrival strehe, celo podiral drevesa in povzročil škodo na komunikacijskih napeljavah, obilnega deževja, zaradi katerega so narasli nekateri vodotoki, do nekaj sonca in nato tudi snega. O pisanosti ostalega dogajanja bi težko govorili, saj so odmevale predvsem teme, ki nas zaposlujejo že dalj časa. Najbolj afera z neprimernim izplačevanjem prispevkov za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah, ob tem je bila v ospredju tudi kriza s prebežniki. Papeževo knjigo Božje ime je usmiljenje, ki je pred dnevi izšla v obliki intervjuja, smo dobili tudi v slovenskem prevodu, naša krajevna Cerkev je počastila tudi spomin na duhovnika Filipa Terčelja in Franca Krašno, ki sta pred 70 leti umrla mučeniške smrti.

Politika in gospodarstvo

Začnimo z aktualno ministrsko ekipo. Njeni člani so v začetku tedna premierju Miru Cerarju oddali poročila o dosežkih. Z izjemo vodje službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vsebine javnosti niso razkrili, navedli so le, da gre za delovno gradivo. Cerar ga bo prebral in delo ministrov ocenil do konca meseca. Osnova za to bosta normativni program vlade in koalicijska pogodba.

Ker je ob začetku mandata na prvo mesto postavil etiko in moralo, bi takšen profesorski pristop od Cerarja pričakovali tudi v zgodbi z neprimernim izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost na več fakultetah ljubljanske univerze. Ta dobiva nove razsežnosti, med drugim so jo pod drobnogled vzeli kriminalisti. Na udaru javnosti je sicer predvsem finančni minister Dušan Mramor, ki je povedal, da ne ve, koliko denarja je prek tega instrumenta prejel kot dekan ljubljanske ekonomske fakultete. A novinarji nacionalne televizije so se dokopali do podatka, da gre za približno 45 tisoč evrov bruto. Vrnil bo le del - dobrih 3 tisoč 700 evrov, in še to v šestih obrokih. Z očitki se sooča tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je prav tako prejemala sporna sredstva. Ta je pripravljena vrniti ves znesek, če bo treba. Kolikšen je, ni znano. Medtem ko je premier prepričan, da to ni razlog za razmišljanje o hujših kazenskih ukrepih proti članom svoje ekipe, se v javnosti prav nasprotno vrstijo pozivi k odstopu omenjenih.

Če nova afera na področju visokega šolstva, tako se zdi, ni posebej ganila vladajoče garniture, je povsem druga pesem predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti. Pri vprašanju ukinitve obstoječega koncesijskega sistema za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov ter ustanovitvi novega podjetja se je koalicija razhajala bolj, kot je kazalo na prvi pogled. Partnerice so razdelila dopolnila SMC, ki se nanašajo predvsem na upravljanje podjetja, a jih DeSUS in SD ne podpirata. Potem ko se jima je ob obravnavi zakonskega predloga v pristojnem odboru državnega zbora pridružil tudi velik del opozicije, je bila sprejeta različica, po kateri bi nad tem podjetjem bdela vlada in ne SDH, kot so predlagali v SMC. Precej neobičajna je bila razprava o tem, kje bi bil sedež omenjenega podjetja. V SDS so se nekaterim dilemam samo čudili.

Ob vsem tem prednostna tema ostaja tudi begunsko-migracijska kriza. Nemčija in Avstrija sta namreč začeli omejevati sprejem prebežnikov. Boštjan Šefic z notranjega ministrstva pravi, da Slovenija z omenjenima država usklajuje kriterije za njihovo prehajanje. Za zdaj konkretnega dogovora še ni. Generalni direktor slovenske policije Marjan Fank se je na Šentilju sešel z avstrijskim generalnim direktorjem za javno varnost v avstrijskem notranjem ministrstvu Konradom Koglerjem. Premier Cerar pa se je v Berlinu tudi o tej temi pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Gospodarsko sodelovanje med državama pa je v Iranu z različnimi sogovorniki tehtal pristojni minister Zdravko Počivalšek. Obiskal je več ministrstev ter z iransko stranjo med drugim podpisal memorandum o sodelovanju na področju energetike.

Doma je udarilo še v družbi za avtoceste. Zaradi hujše kršitve obveznosti so nadzorniki razrešili predsednika in člana uprave Matjaža Kneza in Franca Skoka. Prihodnje tri mesece bo družbo vodil Tomaž Vidic. Kneza je poteza presenetila, napovedal je že, da bo pravico iskal na sodišču.

Cerkev med nami

Tudi Slovenija se je znašla med več kot 80 državami, ki so dobile svoj prevod papeževe knjige Božje ime je Usmiljenje. Izšla je v minulem tednu. "Usmiljenje je nekaj, kar moramo začeti živeti. In ko ga bomo začeli živeti, ga bomo razumeli, ne v tem diskurzivnem smislu, ampak v smislu Pascalovega srca. In do tja moramo priti. Če je na eni strani otrdelo srce, bomo prek usmiljenja prispeli do Pascalovega srca, v katerem srce razume več, kot je kdajkoli sposobna razumeti glava," je ob predstavitvi dela v preteklem tednu razmišljal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Po njegovih besedah bi morali usmiljenje prenesti predvsem na medosebne odnose, povabil nas je, naj se vprašamo, kako živimo usmiljenje v družini in zakonu, v redovnih skupnostih in znotraj Cerkve. Slovenski prevod knjige Božje ime je Usmiljenje, je izdala založba Družina. Njen direktor Tone Rode je poudaril, da gre za veliko čast. Prepričan je, da bodo bralci delo sprejeli zelo pozitivno.

Da bi pozitiven odziv pri nas doživela tudi pobuda Papeškega sveta za kulturo Dvorišče poganov, medtem želi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj. Projekt, katerega bistvo je dialog med vernimi in nevernimi, želi v naši državi izpeljati v svojem mandatu. Kot poudarja, pri tem dialogu ne gre za poenotenje za vsako ceno, ampak predvsem za dialog in razumevanje med ljudmi, ki različno gledajo na svet in bivajo v skupni državi. "Mislim, da je to zavedanje skupnega doma pomembno za vse v slovenskem prostoru, in če kaj, potem je lahko tudi ta projekt koristen prispevek k boljšemu ali složnejšemu življenju v Sloveniji." Ob tem povejmo, da je v sredo minilo 24 let, odkar je Vatikan priznal samostojno Slovenijo.

V začetku tega meseca pa je minilo 70 let od mučeniške smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne. 7. januarja 1946 so ju v Štulcovi grapi v Davči na zahrbten način umorile povojne komunistične oblasti. Spominska sveta maša je bila prejšnji konec tedna v Železnikih, daroval jo je nadškof Zore. Po njegovih besedah omenjena duhovnika izpričujeta, kako pomembno je živeti resnico. "Nista pristala na širitev laži, nista pristala na to, da bi ljudi preganjali zgolj zato, ker morda nosijo napačen priimek, ker njihovi predniki niso po volji trenutni oblasti. Nista pristala na to. Resnica, ki živi iz Jezusa Kristusa, ju je gnala, da bi se potegnila za te ljudi, da bi zanje rekla besedo tam, kjer sta upala dobiti pravi odgovor." Sporočilo njunega življenja ostaja zelo živo. "V daritvi njunega življenja vedno bolj vidimo znamenja svetosti, junaške zvestobe Bogu, junaške zvestobe Božji volji in zato tudi neustrašne daritve življenja." V koprski škofiji teče postopek za Terčeljevo beatifikacijo. Kot postulator ga vodi Primož Krečič, kot vicepostulator pričevanja zbira Bogdan Vidmar.

Družba in kultura

V Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici so v ponedeljek počastili spomin Jožeta Pučnika. Delegacija predstavnikov največje opozicijske stranke s predsednikom SDS Janezom Janšo na čelu, slovenjebistriški župan Ivan Žagar in Pučnikov sin Gorazd so položili venec na grob očeta slovenske državnosti na dan 13. obletnice njegove smrti. V SDS so ob tej priložnosti zapisali, da brez Jožeta Pučnika Slovenci ne bi živeli v samostojni in neodvisni državi. Kot so dodali, je bil intelektualec, a predvsem človek z velikim čutom za moralne in družbene probleme.

Vrednote, ki jih je živel in zagovarjal Jože Pučnik, med drugim navdihujejo delovanje Zbora za republiko. Ta civilno-družbena organizacija je dobila novo vodstvo. Lovra Šurma je na mestu predsednika zamenjal France Cukjati, podpredsednika sta Ivan Štuhec in Dimitrij Rupel.

Civilna pobuda Prebudimo Slovenijo pa je prejšnjo soboto v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravila srečanje kristjanov in ljudi dobre volje. Udeleženci so med drugim lahko prisluhnili predavanju upokojenega nadškofa Antona Stresa o tem, kaj je levo in desno od krščanstva. "Cerkev je edina družbena sila, ki je enoumna nasprotnica nove levice. Brani življenje, družino, vero v razum, da spozna resnico in dobro, je proti relativizmom, metafiziki, spoznavoslovju, etiki in religiji, ni vseeno v kaj verujemo, vse podobe Boga niso enakovredne, monoteizem ni nestrpen. Politična desnica je velikokrat dvoumna in kompromisovska. Na njo se dostikrat ni mogoče zanesti. Skrajna desnica zna biti nacionalistična, nasilna in etnocentrična, kar spet ni naša opcija. Poudarjamo pravico do javnega izražanja vernosti. Ker gre za kulturne vrednote, kulturno revolucijo, revolucijo na ravni našega mišljenja in naših duhovnih vrednot, sta za nas odločilna kultura in izobraževanje." Predavatelj sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti Igor Škamperle je spregovoril o sodobnem sekularizmu in njegovih pojavnih oblikah, na sporedu pa je bila tudi okrogla miza s poudarki na izidu decembrskega referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Združenje novinarjev in publicistov je priznanje Boruta Meška za življenjsko delo za lansko leto podelilo publicistu in literatu Marku Kremžarju. Priznanje za debitanta oziroma medijsko novost je prejel projekt Domovina.

Šport

V Sloveniji v športu številka ena ostajajo smučarski skoki. Ta konec tedna na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na avstrijskem Kulmu naše barve zastopajo zmagovalec novoletne turneje in vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala Peter Prevc, ob njem pa še Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Anže Lanišek in Andraž Pograjc. S Prevcom smo se veselili že pretekli konec tedna, ko je v nemškem Wilingenu dosegel četrto zaporedno zmago v tej sezoni in slavil sedmič na zadnjih osmih tekmah. Nekoliko smo bili razočarani nad ekipno tekmo, saj je prinesla le četrto mesto. Pričakovanja so bila višja višja, a naše so prehiteli Nemci, Norvežani in Avstrijci.

Alpsko smučanje brez Tine Maze ni tako atraktivno, a vseeno ne moremo spregledati zadnjih rezultatov naših predstavnic. V avstrijskem Zauchenseeju je prejšnji konec tedna tako v smuku kot superveleslalomu za svetovni pokal pri ženskah slavila dolgoletna tekmica Mazejeve Američanka Lindsey Vonn. Od Slovenk je obakrat 13. mesto osvojila Ilka Štuhec.

Tudi v smučarskih tekih po Petri Majdič še ostaja določena praznina. Edina Slovenka, ki je končala tokratni Tour De Ski, je bila Lea Einfalt na 34. mestu. Pri ženskah so Norvežanke na čelu s Therese Johaug pometle s konkurenco, pri moških je slavil njihov rojak Martin Johnsrud Sundby.

Slovenska rokometna reprezentanca je na Poljskem začela z nastopi na evropskem prvenstvu. Po pripravljalnih tekmah proti Makedoniji, s katero je dvakrat remizirala, in Hrvaški, proti kateri je eno tekmo izgubila in eno visoko zmagala, je selektor Veselin Vujović izbral 16 potnikov v Vroclav. Poskrbel je za presenečenje, saj se sprva ni odločil za izkušenega Dragana Gajića. A po poškodbi Jureta Dolenca je Gajić le našel mesto med Vujovićevimi izbranci. Kot je poudaril, se je prošnji po vrnitvi v reprezentančni tabor odzval tako zaradi podpore navijačev kot tudi zaradi soigralcev.

Znana sta dobitnika slovenskega pokala v odbojki. Na zaključnem turnirju v Kamniku je pri moških slavila ekipa Calcita Volleyballa, pri ženskah pa ekipa Nova KBM Branik.

Še to … Jure Zdovc ne bo več selektor slovenskih košarkarjev. Nasledil naj bi ga srbski strokovnjak Igor Kokoškov.