Kako je z davčnimi blagajnami v Cerkvi?
Cerkev na Slovenskem | Marta Jerebič
Glavni vir prihodkov Cerkve v Sloveniji predstavljajo prostovoljni prispevki vernikov. Država verske dejavnosti Cerkve ne financira, sofinancira pa dejavnosti, ki so družbeno koristne, pri čemer Cerkev večino sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih. Ob tem se je v medijih pojavilo vprašanje, kako je z davčnimi blagajnami v Cerkvi.
Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Tadej Strehovec, pojasnjuje, da Katoliška Cerkev ni izvzeta iz poslovanja z davčnimi blagajnami. Pri gotovinskem poslovanju v primeru prometa blaga in storitev mora uporabljati davčne blagajne. To posebej velja, ko gre za prodajo verske literature in spominkov.
Davčne blagajne pa se v nobenem primeru ne uporabljajo pri sprejemanju prostovoljnih prispevkov, daril in donacij. Tako tudi maše, pogrebnine, cerkvene nabirke ipd. prispevki ob opravljanju zakramentov in zakramentalov niso predmet poslovanja z davčnimi blagajnami, saj gre za darove vernikov. Za opravljanje verske dejavnosti v Katoliški Cerkvi ne obstajajo ceniki. Verniki lahko darujejo priporočen znesek npr. za sv. mašo ali pa poroko, ki pa je odvisen od finančnih zmožnosti darovalca. V nobenem primeru se zakramenti ne smejo pogojevati s kakršnim koli plačilom.
P. Strehovec še pojasnjuje, da se darovi vernikov položijo na transakcijski račun župnije oziroma pravne osebe Katoliške Cerkve in v zakonskem roku poročajo AJPES in DURS. Katoliška Cerkev sicer nima enotne evidence vseh zbranih darov vseh svojih pravnih oseb.
