Trikraljevska akcija tudi letos v pomoč slovenskim misijonarjem
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Misijonsko središče Slovenije tudi letos organizira Trikraljevsko oziroma koledniško akcijo, ki se tradicionalno začenja na god sv. Štefana in končuje na praznik Treh kraljev. V njej sodeluje več kot tristo slovenskih župnij z namenom, da pomagajo pri uresničitvi projektov slovenskih misijonarjev.
»Že od leta 1994 se preko Misijonskega središča obuja star običaj koledovanja, ki mu dodajamo pomen solidarnosti. Otroci in mladi, ponekod pa tudi starejši, kot koledniki hodijo od hiše do hiše, prepevajo in prinašajo blagoslov. Z zbranimi sredstvi vsako leto tako podpremo več projektov slovenskih misijonarjev. Z letošnjo akcijo bo Slovenija pomagala misijonarjema Jožetu Adamiču in Tonetu Kerinu z Madagaskarja pri gradnji dveh osnovnih šol v krajih Befotaka in Marofahiry, Poloni Berlec iz Salomonovih otokov pri gradnji cerkvenega šolskega centra, s. Dorici Sever iz Kanade pri ureditvi skupnih prostorov na misijonu, s. Agati Kociper iz Brazilije pri izvedbi delavnic indijanske obrti, Tomažu Mavriču iz Ukrajine pri dograditvi in opremi hiše za mlade odvisnike ter s. Poloni Švigelj iz Senegala pri gradnji osnovne šole,« so zapisali na spletni strani Misijonskega središča.
Med drugim poudarjajo, da je eden od namenov akcije ta, da se zavemo, da smo vsi lahko misijonarji in oznanjevalci evangelija. Poklicani smo, da prinašamo veselo oznanilo, da smo nosilci upanja in pogumni znanilci vesele novice o Jezusovem rojstvu. Trikraljevska akcija se bo sklenila torej na praznik Gospodovega razglašenja, ki bo pojutrišnjem.
Kako poteka trikraljevska akcija na avstrijskem Koroškem, v krški škofiji, je za slovenski portal ORF povedala referentka Katoliške otroške mladine Andreja Lepuschitz: »Na dvojezičnem ozemlju je v teh dneh v 74 farah na poti približno 1700 otrok.« Trikraljevska akcija na Koroškem ima še svoje posebno zgodovinsko ozadje, opisuje Lepuschitzeva: »Na južnem Koroškem se je ta tradicija koledovanja začela leta 1966, torej pred 70 leti, v fari Žvabek, kjer se je na pobudo gospoda Janeza Rovana ta akcija v malem pripravila, kmalu nato se je ideja razširila na druge fare, danes pa je to vseavstrijska akcija.«
