Stanovanjska problematika otežuje osamosvajanje
Slovenija
Slovenija je nedavno dobila nacionalni stanovanjski program za prihodnje 10-letno obdobje. Dokument prinaša nov pristop pri reševanju stanovanjske problematike, zlasti pa želi zagotoviti kakovost bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, tudi mladih. Na Mladinskem svetu Slovenije menijo, da bo od izvedbe odvisno, ali bo potencial za izboljšanje stanovanjskih razmer v Sloveniji izkoriščen.
Med dolgoročnimi cilji Nacionalnega stanovanjskega programa so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost, kakovostna in funkcionalna stanovanja ter večja stanovanjska mobilnost prebivalstva. Stanovanjska politika v naslednjem obdobju se osredotoča tudi na ranljivejše skupine, mlade, starejše, socialno ogrožene in prebivalce s posebnimi potrebami.
Program predvideva ukrepe za aktiviranje nezasedenega stanovanjskega sklada, med njimi povečanje varnosti najemnih razmerij, davčne spodbude za oddajo in sankcije za lastnike nezasedenih stanovanj ter okrepljen inšpekcijski nadzor.
Na prvi pogled se zdi predlog zelo všečen, a resolucija sama po sebi ne pove veliko konkretnega. Za komentar smo vprašali predsednika Mladinskega sveta Slovenije, Tina Kampla. »Nacionalni stanovanjski program je pomembnem predvsem zaradi manka neke krovne politike na tem področju v zadnjih šestih letih. Pojavila so se razna pereča vprašanja, med njimi tudi stanovanjska problematika mladih, ki ključno vpliva na osamosvajanje, zato je treba začeti ta vprašanja reševati.«
Predsednik Mladinskega sveta pojasnjuje, da mladi zaradi nestabilnih zaposlitev težko urejajo svoje stanovanjsko vprašanje, saj ni stabilnih dohodkov, ki jih od mladih zahtevajo razpisi nacionalnih oziroma lokalnih stanovanjskih skladov kot tudi v tržnem delu. O slabostih pa pravi, da je program morda preveč splošen. »Veliko bo še vedno odvisno od akcijskih načrtov, od katerih se pričakuje, da bodo postavili jasne smernice in tudi, da bodo ti ukrepi, ki bodo predvideni, tudi finančno vrednoteni.«
Predvideni so pilotni ukrepi mladim prijaznega najema in vzpostavljanja stanovanjske skupnosti.
»Sam pilotni projekt ne bo uredil razmer, če se ne bomo lotili vprašanja sistemsko. Je pa pomembno, da čim prej preidemo k izvedbi teh pilotnih projektov, da dobimo rezultate, ki jih potrebujemo. Pomembno je, da mladim ponudimo stabilne oblike reševanja problema, ali so to dolgoročni najemi ali podobni mehanizmi, je pa treba upoštevati, da smo mladi odprti za drugačne alternativne možnosti, kot so stanovanske zadruge, ki jih ta program posredno omenja.«
Stanovanjske skupnosti naj bi bile posebej prilagojene za sobivanje mladih. Ker je gradnja takih stanovanj praviloma ugodnejša (ta ne bi smela presegati 900 evrov na kvadratni meter, občina pa naj bi zagotovila zemljišče in odpisala komunalni prispevek), bi bile dostopnejše tudi najemnine.
Na območjih, kjer je povpraševanje mladih največje, bo stanovanjski sklad zagotovil ugodna, manjša najemna stanovanja za mlade in mlade družine. Najprej bo izveden pilotni projekt, po katerem bo glede na odziv in potrebe mladih oblikovan dolgoročni načrt.
Mladim bo na voljo tudi možnost najema s poznejšim odkupom.
