Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Urska Hrast (foto: ARO)
Urska Hrast

Pregled domačih dogodkov od petka do petka

Slovenija | 19.12.2015, 18:00

Cerkev v Sloveniji se je v minulem tednu pridružila odpiranju svetih vrat. Po regijah se že širi Luč miru iz Betlehema. Pred Slovenci je referendum o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Širijo se pozivi več ministrom k odstopu, premier napoveduje, da bodo pregledali njihovo delo. Policisti in vlada še niso prišli do skupne točke dogovora, vnovič pa je završalo tudi zaradi kriminalistične preiskave, tokrat na sedežu SDS. Prebivalce ob južni meji razburja postavljanje ograj.

 

CERKEV

Po slovenskih stolnicah in svetiščih odprli sveta vrata

Slovesnosti odprtja svetih vrat so na tretjo adventno nedeljo potekale po vseh stolnih cerkvah in nekaterih svetiščih po svetu. Vsaka krajevna Cerkev bo tako neposredno vpeta v dogajanje tega svetega leta. Obred na simbolni ravni ponazarja, da je med jubilejnim letom vernikom ponujena »izredna« pot do odrešenja. Na to je v pridigi spomnil tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki meni, da svet ob vsem govorjenju o spoštovanju človeka, postaja vedno bolj mrzel, neusmiljen, za človeka neprijazen, ubija nerojene, je neusmiljen do ostarelih, revnih, delavcev.

»Zato zelo potrebujemo leto usmiljenja. Da se za vemo, da je vsak izmed nas potreben Božjega usmiljenja. Ko se bomo začeli zavedati, da je Bog usmiljeni Oče, bomo spoznali, da smo grešniki, da smo odšli od doma in zapravili svojo dediščino. Usmiljeni Oče pa nam odpira vrata svoje hiše in nam vrača sinovsko dostojanstvo. Leto usmiljenja pa potrebujemo tudi zaradi tega, da se naučimo biti usmiljeni.«

V mariborski nadškofiji so poleg stolnice odprli sveta vrata še v frančiškanski baziliki Matere usmiljenja, na četrto adventno nedeljo pa jih bodo v baziliki Ptujskogorske Matere Božje. V celjski stolnici so ob tem postavili svetoletni slavolok. Škof Stanislav Lipovšek je vernikom priporočil, »naj vstopijo skozi vrata, ki je evangelij in da premislimo, koliko smo usklajeni z modrostjo in vrednotami evangelija ter to potem konkretno uresničujemo v službi bratom in sestram

V škofiji Celje so vrata odprli še v baziliki Lurške Marije v Brestanici in baziliki Matere Božje v Petrovčah. V koprski škofiji so bile minulo nedeljo tri slovesnosti. Sveta vrata so poleg v stolnici odprli še v baziliki na Sveti Gori in romarski cerkvi Marije, Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi. Govori škof Jurij Bizjak: » Prepričan sem, da je sedanji sveti oče videl, da se stvari precej zategujejo. Ta ustanova svetega leta je od Mojzesa naprej najboljša ustanova proti vojnam, proti brezkončnemu zategovanju stvari, ki nazadnje pripeljejo do vojne.« Škof Bizjak je še dejal, da je namen jubileja naučiti se izkazovati in sprejemati usmiljenje, kar je dostikrat težko.

V škofiji Novo mesto je škof Andrej Glavan blagoslovil nova sveta vrata. Stara in dotrajana lesena so namreč nadomestila nova hrastova z bronasto umetniško prevleko. Na Brezjah bodo imeli svetoletno slovesnost na novega leta dan.

Volitve Frančiškovega svetnega reda

V Domu duhovnosti v Kančevcih je minuli konec tedna potekal narodni volilni kapitelj Frančiškovega svetnega reda Slovenije. Kapitlju sta z mednarodne ravni predsedovala s. Matea Galić in duhovni asistent fra. Josip Vlašić iz Bosne in Hercegovine. Zahvalila sta se dosedanjemu vodstvu narodnega sveta za bogato triletno služenje na več ravneh in predsedovala izvolitvi novega vodstva, ki bo v naslednjih treh letih vodilo in usmerjalo delo Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji. Novo vodstvo je predstavila pokrajinska predsednica Frančiškovega svetnega reda mariborske pokrajine Andreja Štumpf: »Službo predsednika je sprejel br. Metod Trajbarič, službo podpredsednika br. Milan Fras, tajnica in odgovorna za FRAMO bo s. Fani Pečar, blagajničarka s. Jana Potokar, odgovorni za vzgojo br. Mirko Potočnik, mednarodna svetovalka s. Dorica Emeršič in njen namestnik br. Stanko Šorli.«

Luč miru iz Betlehema

Z Dunaja so skavti minulo soboto znova ponesli v svet Luč miru iz Betlehema. Skavte, ki so prinesli luč z Dunaja, smo gostili tudi na Radiu Ognjišče. O geslu „Se nam samo zdi, ali res gori“ so nam povedali:»Letos smo osredotočeni na to, kako živimo ta mir, ki nas obdaja. Menimo, da je to aktivno stanje, da je treba za mir nekaj narediti. Če si sam, ne moreš živeti miru, mir se živi v odnosu. Torej, da so tista dejanja, ki jih mi naredimo, res prava, v luči miru, ljubezni.« V nedeljo so betlehemski plamen delili na regijskih sprejemih, tradicionalno pa so jo ponesli tudi v razne državne ustanove, na Kredarico, v zapore, vojašnice, po novem tudi na Svete Višarje.

Božična poslanica

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v božični poslanici navezujoč se na Jezusovo rojstvo pozval k odprtosti za otroke. Po njegovem je treba narediti vse, da se bodo lahko otroci rojevali v ta svet ter imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših. »Marija je morala Jezusa poviti in položiti v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Naš svet naj postane drugačen. Bog se je rodil v naš svet, čeprav ni bil sprejet, ker je vedel, da potrebujemo njegovo ljubezen. Zato tudi mi naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke. Naredimo vse, da se bodo lahko rojevali v naš svet, in da bodo imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših.«

Evangeličanski škof Geza Filo pa je v božični poslanici opozoril, da danes za Jezusa tako kot ob njegovem rojstvu ni prostora, zato so ljudje na vse večjem preizkusu izzivov sodobnega sveta. Zato je pozval k povrnitvi znamenja božje navzočnosti med ljudmi.

NOTRANJA POLITIKA

Pred Slovenci je pomemben referendum o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ker velja volilni molk, bomo o izidih in posledicah poročali v prihodnjem pregledu.

Zadnje čase se v vladi vrstijo pozivi k odstopom ministrov. Med drugim so občinski predstavniki k odstopu pozvali ministra za finance Dušana Mramorja, zdravniške organizacije k odstopu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, pozivi so tudi k razrešitvi ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar. Po neuradnih informacijah pa naj bi bila na tnalu še ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, in sicer zaradi težav pri pogajanjih s policisti. Premier Miro Cerar napoveduje: "V začetku prihodnjega leta bomo ovrednotili delo ministrov in ocenili, ali so bile prioritete izpolnjene. Če bomo ugotovili, da na določenih področjih ni bilo storjeno dovolj ali so bile prevelike napake, je možnost rekonstrukcije vlade,« je dejal. Da je čas za rekonstrukcijo, so prepričani v opoziciji. Po mnenju SDS bi moral Cerar ob "kolektivnemu nasprotovanju" ministrom razmisliti, ali še lahko vodi vlado, podobno pravi poslanec Bojan Dobovšek. V ZL so za politično in organizacijsko prevetritev vlade. Da je čas za razmislek, menijo tudi v NSi.

Na nedeljskem sestanku koalicijskih partnerjev in ministrov državotvornih resorjev so ocenili, da stopnja ogroženosti v Sloveniji ostaja nizka, budnost pristojnih organov pa je zaradi spremenjenih varnostnih razmer v soseščini bistveno povečana. Predsednik vlade Miro Cerar je zatrdil, da lahko s sredstvi, ki so ta hip na voljo v vojski in policiji, obvladujejo tudi zelo zahtevne izzive, kot so migrantski tokovi in zaostrene varnostne razmere.

Zadnja seja v državnem zboru se je začela s poslanskimi vprašanji Branko Grims SDS je premierja povprašal o posledicah dejstva, da je Avstrija na naši severni meji začela postavljati ograjo. Grims meni, da je to nezaupnica dejanjem vlade, saj ta schengenskih predpisov ne izvaja v celoti. »Vlada RS je zamudila zgodovinsko priložnost in Sloveniji povzročila nepopravljivo škodo, ko ni zgradila ograje hkrati z Madžarsko in z njo razglasila popolne zapre meje za ilegalne migrante. Potem bi se tok obrnil drugam in s takimi problemi se ne bi bilo treba ukvarjati.« Premier mu je odgovoril, da Slovenija zaradi migrantskega toka ni utrpela večje materialne ali druge škode. Poslanci so v minulem tednu sicer zavrnili SDS-ov predlog o zaostritvi azilne zakonodaje.

Zdaj pa k zadevi, ki razburja številne državljane – žičnati ograji, ki jo postavljajo vzdolž celotne meje s Hrvaško, po novem pa še severno od mejnega prehoda Dragonja in pri prehodu Rakitovec. Prebivalci ob Kolpi razmišljajo celo o zahtevi za presojo ustavnosti dela zakona o nadzoru državne meje. O grajevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice. Ožičenje Kolpe bo v Beli krajini pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.

Državni sekretar Boštjan Šefic je na sestanku s predstavniki črnomaljske in metliške občine poskušal predstaviti kompleksnost problema, tudi z varnostnega vidika. Dogovorili so se, da bodo skušali najti ukrepe za lajšanje nastale situacije. Vznemirjeni so tudi krajani Sečovelj in Dragonje, ki niso bili obveščeni o nameri za postavitev ograje. Opozarjajo na hude posledice za gospodarstvo, predvsem turizem. Premier je ponovil, da bodo ograjo odstranili takoj, ko se bo migrantski tok zaustavil. Postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško kot začasen ukrep brani tudi predsednik republike Borut Pahor. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je napovedal, da bodo poskušali naredi vse, da žica ne bi vplivali na kmetijstvo ali turizem. Dosedanja gospodarska škoda zaradi begunskega vala pa naj bi po ocenah znaša okoli 2,7 milijona evrov.

Kriminalistična preiskava na SDS

Potem, ko sodnikom ni uspelo dokazati krivde Janezu Janši v primeru Patria, so 16. decembra znova udarili po stranki SDS. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so jih obiskali z izgovorom, da preiskujejo poslanca Andreja Širclja zaradi njegovega dela v času opravljanja nalog v Družbi za upravljanje terjatev bank oz. slabi banki. Potem, ko je stranka SDS uspela, da so kriminalisti iz Trstenjakove, kjer imajo svoj sedež, odnesli samo tisto korespondenco, ki se je nanašala na komunikacijo med osumljenci, se to v državnem zboru ni zgodilo. Vodstvo ni stopilo na stran poslanca SDS Andreja Širclja, zato so mu kriminalisti odnesli celotno elektronsko korespondenco petih mesecev. Kot je opozoril predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša so med zaseženim tudi zapisniki sej njihove poslanske skupine in vsa ostala pošta, ki jo je Šircelj dobival preko parlamentarnega strežnika. Dejal je še, da želijo s preiskavami preusmeriti pozornost pred nedeljskim referendumom. »Z nekaj muke smo to farso uspeli spraviti vsaj približno v zakonite okvire. Serverja oziroma strežnika seveda nismo izročili. V sodelovanju z našimi računalniškimi strokovnjak smo pregledali korespondenco med gospodom Šircljem in tremi direktorji slabe banke, ki so navedeni na odredbi.« Šircelj je v odzivu na obtožbe dejal, da so te absurdne in da ni kriv. Povedal je tudi, da so bili postopki odvzema elektronske dokumentacije v državnem zboru nepravilni zato razmišlja o pritožbi na ustavno sodišče.

Predstavniki vlade in policijskih sindikatov še niso našli skupnega jezika. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar meni, da bodo pogajanja trajala še kar nekaj časa.Policisti, ki stavkajo od 18. novembra, med drugim zahtevajo uveljavitev zavez, ki so jih v različnih dogovorih dale že prejšnje vlade, kot so povečanje plač za 35 odstotkov, izplačilo presežnih ur ter zagotovitev delovne in zaščitne opreme, ki bo omogočala varno delo.

Nekonkreten podneben dogovor 

Konec tedna so države sprejele zgodovinski podnebni dogovor. Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države, namenjen pa je omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ima glede dogovora mešane občutke, vendar pa poudarja, da gre politično gledano za velik uspeh. Pričakovali so bolj zavezujoč dogovor. »To se pravi, da bi dogovor jasno vseboval številke, koliko bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, kdaj in kdo.«

Kajfež Bogatajeva pojasnjuje, da Slovenija svojih nacionalnih zavez še nima in se bo morala o njih pogajati znotraj Evropske unije. Ob tem pa sogovornico skrbi predvsem to, da je naš politični vrh, že pred pogajanji poudaril, kaj vse želi uveljavljati v zameno zaveze, ki ne bi zahtevale večjih okoljskih prilagoditev.

KULTURA

75-letnica smrti politika in duhovnika Antona Korošca

V ponedeljek je minilo 75 let od smrti duhovnika in politika dr. Antona Korošca iz Biserján pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Njegova domača župnija je skupaj s kulturnim društvom minulo nedeljo pripravila spominsko slovesnost s sveto mašo, razstavo in javno radijsko oddajo, v kateri so osvetlili njegovo življenje in delo. Za to priložnost so v župnijo povabili mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Župnik Boštjan Ošlaj je o razlogih za praznovanje povedal: »Da se spomnimo njega in njegovih korenin, ker je veliko naredil za naš narod, predvsem ljubezen do naroda, slovenskega človeka, vere in Cerkve. Bil je tudi zavedni Slovenec.« Dr. Anton Korošec je najpomembnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja. Ne samo zaradi tega, ker je leta 1917 v dunajskem parlamentu v imenu južnoslovanskih poslancev prebral Majniško deklaracijo, ampak je skupaj s svojo stranko užival večinsko podporo med slovenskimi volivci tedanje dobe. Posledično je zasedal najpomembnejše politične položaje izmed vseh Slovencev v prvi jugoslovanski državi.

Na SAZU-ju počastili Grafenauerjev jubilej

Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so počastili 75. življenjski jubilej Nika Grafenauerja. Pesniku, prevajalcu in akademiku so se poklonili njegovi prijatelji, kolegi in sodelavci. Jubilant je povedal, da na pomanjkanje kritičnega razmišljanja v družbi vpliva več stvari: »Eno je zagotovo globalizacijski trend, kibernetske in druge tehnologije, ki požirajo vse informacije in je težko izbirat. Kritičen duh mora selektivno izbirati in se kritično usposabljati do problemskih zadev.« Slovesnost sta pripravili založbi Mladinska knjiga in Grafenauer. V prvi, ki je ob tem tudi ponatisnila dve njegovi zbirki, je bil 23 let urednik predvsem za otroško leposlovje.

ŠPORT

Smučarji skakalci in skakalke so bili prejšnji konec tedna v ruskem Nižnem Tagilu, in to zelo uspešni. Peter Prevc je z drugim in prvim mestom prevzel skupno vodstvo svetovnega pokala. Odlično je skakal tudi mladi Anže Lanišek, ki je bil sedmi in četrti. »Bili so super dnevi. Že na treningu in kvalifikacijah sem nakazal, kam lahko sežem. Tokrat do 4., morda naslednjič do 3. mesta. Tekem je še veliko. Bomo videli.« Uspeh je dopolnil Robert Kranjec na 16. mestu. Prevc je tako dosegel 51. zmago za slovensko skakanje; od tega je 43 posamičnih zmag, Slovenija pa ima tudi osem ekipnih slavij. Pri dekletih je lepo, četrto mesto, dosegla tudi Maja Vtič.

V sezoni, v kateri v naši smučarski reprezentanci ni več Tine Maze, se za dobrimi rezultati borijo ostale slovenske smučarke. V švedskem Areju so prikazale zelo solidne vožnje. Veleslalom je dobila Lindsey Vonn, na 12. in 15. mestu pa sta končali Ana Drev in Tina Robnik.

Moški so vozili veleslalom v Val d'Iseru. Zmagal je Avstrijec Marcel Hirscher, prve točke v sezoni je z 12. mestom osvojili edini Slovenec na tekmi Žan Kranjec. »Vedel sem, da ni bila slaba vožnja, nisem pa vedel, da bom tako odskočil na lestvici. SP v veleslalomu bom verjetno naprej odsmučal vse tekme, najprej Alta Badia.«

Alpske smučarke so poskrbele za napet razplet kombinacije smuka in slaloma v Val d'Iseru. Maruša Ferk je odlično opravila slalomski del in se z 28. mesta po smuku povzpela kar na četrto. Zmagala je Lara Gut za stotinko pred Lindsey Vonn, ki je vodila po smuku. Slovenski uspeh je z desetim mestom dopolnila Vanja Brodnik. Na poti k vrhunski uvrstitvi je bila tudi Ilika Štuhec. Po izjemnem smuku je bila četrta. Dobro ji je kazalo tudi v slalomu, a je nato v srednjem delu odstopila.

Ne smemo pozabiti še na stopničke Filipa Flisarja minuli konec tedna v Val Thorensu, ko je osvojil drugo mesto. Zmagal je Kanadčan Christopher Delbosco. Naslednji dan je bil od Flisarja boljši Blaž Ogorelc, dosegel je svoj najboljši – 11. rezultat.

Te dni se odvija biatlonski praznik na Pokljuki. Naši na uvodnih dveh tekmah niso blesteli, Jakov Fak je iztržil le 36. mesto, z 18. mestom se je izkazal Klemen Bauer, Teja Gregorin je bila šele 47. O končnem izkupičku s Pokljuke pa prihodnji petek.

Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je na Češkem v zadnjem krogu drugega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2016 premagala gostiteljico s 3:2 in si zagotovila nastop v zadnjem delu kvalifikacij za turnir v Kolumbiji.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Sociala
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...