Zakon o poklicnih boleznih imamo, le izvajamo ga ne
Slovenija
V Sloveniji imamo zakon, ki ureja področje poklicnih bolezni, a ga ne izvajamo. To so ugotovitve okrogle mize o negativnih zdravstvenih posledicah dela, ki so jo nedavno pripravili v Kanalu ob Soči. A sodelujoči niso imeli enotnega odgovora na vprašanje kje iskati vzroke takšne prakse.
V zakonu iz leta 2003 je naštetih približno 70 različnih bolezni, ki izhajajo iz dela. V evropski zakonodaji je naštetih približno 200 različnih poklicnih bolezni. Pri nas jih na leto ugotovimo le nekje do deset.
Direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je pojasnila, da so ureditve tega področja po Evropi zelo različne, tako da jih ne moremo enostavno prekopirati in vsaditi v slovenski prostor. Po njenih besedah jih je pogledati in prilagoditi našim razmeram.
"V Sloveniji ne samo da ne ugotavljamo teh bolezni, v Sloveniji nimamo sistema," je bil kritičen predsednik Zveze sindikalnih azbestnih bolnikov Slovenije Bojan Goljevšček. Ob tem je omenil italijansko prakso, kjer dobijo delavci ob invalidski upokojitvi določeno rento in si tako nekoliko izboljšajo nizke prihodke. Rento izplačujejo iz posebnega sklada, v katerega vlagajo delodajalci.
V Sloveniji imamo invalidsko zavarovanje, na račun katerega se pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje letno nabere približno 80 milijonov evrov. Kot je dodal predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu Janez Fabjan, točnega podatka o tem, kako so ta sredstva porabljena, ni.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer je menil, da bi morali večji poudarek dati preventivi in nanjo navajati že najmlajše. "Žal se s tem v vrtcu morda še nekoliko srečamo, pozneje imamo malo težav. Višje gremo po izobraževalni verigi, slabše je. To je tisti del, ki je zelo rigiden." Po Antauerjevih besedah bi morali biti na področju varstva in zdravja pri delu delodajalci ter sindikati in delavci partnerji.
