Somers: Slovenska Karitas v 25 letih opravila odlično delo

Cerkev na Slovenskem | 03.12.2015, 10:40 Petra Stopar

Na predstavnika Caritas Europa Marca Somersa je največji vtis na obisku v Sloveniji naredila mreža več kot 10.000 prostovoljcev Karitas, brez katerih Slovenska Karitas ne bi mogla delovati. S Somersom, ki je bil na obisku v Tednu Karitas, ki je potekal med 23. in 29. novembrom, smo se pogovarjali in objavljamo ves intervju.

Slovenijo ste obiskali na povabilo Slovenske Karitas ob njenem praznovanju 25. obletnice, s prostovoljci ste poromali na Ponikvo in se udeležili Klica dobrote. Kaj menite o vlogi in delu Karitas ter njenih prostovoljcev?

Povabilu na tako pomemben dogodek sem se takoj odzval. 25-letnica Karitas v Sloveniji je nekaj posebnega. Čeprav vsa mreža po svetu deluje že veliko let in imamo nekaj kar mladih članic, pa je v 25 letih delovanja Slovenska Karitas opravila krasno nalogo. Kot smo videli minulo sredo, je prejela zelo pomembni priznanji, tako s strani Cerkve kot države oziroma njenega predsednika, ki dokazujeta, da je ta organizacija v Sloveniji zelo pomembna. Dela in sodeluje skupaj s Cerkvijo, vlado in drugimi organizacijami civilne družbe. Kar pa se meni zdi zelo pomembno, je, da ima zelo veliko mrežo prostovoljcev po šestih škofijah, kar pomeni po več kot petsto župnijah. Brez teh 10.000 prostovoljcev Slovenska Karitas ne bi mogla obstajati. Udeležil sem se tudi svete maše na Ponikvi na romanju s prostovoljci, s katerimi sem tudi prisostvoval Klicu dobrote, in menim, da so krasni ljudje. Največji vtis je name naredila ravno ta mreža prostovoljcev, ki si prizadevajo boriti proti revščini in socialni izključenosti v Sloveniji.

Kako dolgo pa vi delate pri Karitas?

Ah, no to je pa zelo drugačno vprašanje. Naj vam najprej povem, da so bili že moji starši prostovoljci Karitas, zato se je zame vse začelo že ob rojstvu. Tudi sam sem katoličan in sem bil tako doma kot v šoli vzgojen po načelu, da moramo skrbeti za soljudi. Tako smo že od vedno prostovoljci, ko pa sem končal študij, sva se z ženo odločila, da odideva delat v Afriko. Dve leti sva bila prostovoljca v eni od župnij v Kongu, nato pa še štiri leta kot nevladna prostovoljca v Ugandi. Kasneje sva se vrnila v Evropo in delala za nevladno organizacijo v Belgiji, zdaj pa sem že deset let poklicno pri Karitas, najprej v belgijski, zdaj pa eno leto v Karitas Evropa.

Med obiskom tukaj v Sloveniji ste se seznanili tudi z nastanitvenimi razmerami beguncev oziroma migrantov, bili ste v namestitvenem centru v Celju. Kakšna je vaša ocena humanitarnega odziva Slovenske Karitas na begunsko krizo?

Menim, da Slovenija na državni meji opravlja odlično nalogo in pomaga vsem, ki so potrebni oskrbe ali pomoči. Večina ljudi beži zaradi vojn, ogroženo je njihovo življenje, prihodnost njihovih otrok, zato jim Karitas, Rdeči križ, ostale humanitarne organizacije in država pomagajo. Kot sem videl v Celju, so pripravljeni tudi na morebitno poslabšanje razmer, če morda pride še več ljudi, ki jih bo treba nekje nastaniti in oskrbeti, ko bo zima. Začasna zatočišča, dokler ne najdejo rešitve, so pripravljena.

Vemo, da je poslanstvo Karitas pomagati beguncem in migrantom. Prostovoljci se ne sprašujejo, kakšno je ozadje, tam so zato, da pomagajo. Nekatere vlade ocenjujejo, da je med prebežniki večina ekonomskih migrantov. Kakšen je poziv Karitas evropskim ustanovam in organom za nadaljnje ukrepanje?

Naša vizija temelji na tem, da je človekovo dostojanstvo najpomembnejše, kajti ti ljudje morajo biti obravnavani na najboljši možen človeški način, brez ozira na razloge, ki so jih sem pripeljali. Ni torej naloga Karitas, da najde rešitev zanje, ampak naloga Evropske unije in držav članic. Sam sem bil v Turčiji in Srbiji ter se z mnogimi begunci tudi srečal. Jasno je, da jih je zelo veliko pobegnilo pred nevarnostjo, da jih večina prihaja iz Sirije, Iraka in Afganistana, so pa tudi drugi, ki se odločijo za pot v želji po boljši ekonomski situaciji. Najverjetneje imajo malo možnosti, da bodo ostali v ciljni državi, pa vendarle poskušajo. Mi sami ne moremo razločevati med begunci, lahko pa jih seveda vprašamo, od kod so, in večina dá iskren odgovor, vsaj prostovoljcem Karitas. Kako se bo na koncu v zvezi z njimi odločila vlada in koga bo sprejela, pa je odvisno tudi od tega, kako bodo našli rešitev za končanje vojne v Siriji. Šele po tem se ljudje lahko vrnejo tja, do tedaj pa menim, da bi lahko imeli vsaj začasne humanitarne vize za bivanje tukaj.

Kakšni so vaši načrti za naprej in naslednje mesece?

V tem mesecu, natančneje do božiča, bomo imeli na evropski Karitas še en sestanek, na katerem se bomo dogovorili o delovnem načrtu naše ustanove za naslednje leto. In ko bodo predstavniki nacionalnih članic Karitas ta načrt potrdili, si bomo vzeli praznični predah, da dobimo nazaj potrebno energijo za zagon dela v novem letu. Januarja nas že čaka sestanek koordinacijske skupine za obvladovanje migracijske krize, na katerem se bomo dogovorili o nadaljnji humanitarni pomoči in morebiti tudi skupaj z vladnimi predstavniki držav članic Evropske unije našli dolgoročno rešitev iz te krize.