Kardinal Turkson: Čas je za ekološko spreobrnjenje
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir, kardinal Peter Turkson je kot predstavnik Vatikana v torek nagovoril udeležence podnebne konference v Parizu. Poudaril je, da nihče nima pravice zlorabljati ali uničevati okolja. Kadar je okolje prizadeto, najbolj trpijo revni, ki jim je onemogočeno, da bi se branili. Zato si ne smemo še naprej zatiskati oči pred krivicami, ki so doletele naš planet in milijone oseb. Nihče namreč nima pravice s svojim uničujočim in brezbrižnim delovanjem obsoditi posameznih narodov na obup in bedo; nihče nima pravice prihodnjim generacijam odvzeti možnosti, da bi živele na našem planetu. Kardinal je države, prisotne na konferenci, povabil, da bi sprejele dogovor, ki ne bi gledal samo na interese posameznih narodov. Prišel je namreč trenutek, ko moramo ukrepati; prišel je trenutek za »ekološko spreobrnjenje«, je dejal.
Ne smemo si še naprej zatiskati oči pred krivicami
Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je najprej poudaril, da stališče Cerkve ni stališče kakšnega posameznega naroda, temveč je stališče celotne človeške družine. Nihče nima pravice zlorabljati ali uničevati okolja. Kadar je le-to prizadeto, najbolj trpijo revni, katerim je onemogočeno, da bi se branili. Zato si ne smemo še naprej zatiskati oči pred krivicami, ki so doletele naš planet in milijone oseb. Nihče namreč tudi nima pravice s svojim uničujočim ter brezbrižnim delovanjem obsoditi posameznih narodov na obup in bedo; nihče nima pravice prihodnjim generacijam odvzeti možnosti, da bi živele na našem planetu.
Trenutek, ko moramo ukrepati
V nadaljevanju je kardinal Turkson spomnil na bistvene poudarke papeževe okrožnice Laudato si'. Nazadujoče podnebne spremembe izhajajo iz izrabljene predstave o razvoju. Potrebna je drugačna vrsta napredka, ki bi bila »bolj zdrava, bolj človeška, bolj socialna in bolj celostna«. To je bilo izhodišče, na podlagi katerega je kardinal države, prisotne na konferenci, povabil, da bi sprejele dogovor, ki ne bi gledal samo na interese posameznih narodov. Kajti prišel je trenutek, ko moramo ukrepati; prišel je trenutek za »ekološko spreobrnjenje«. Napredek je bil predolgo utemeljen na fosilni energiji. Tako je sedaj, zaradi kopičenja emisij, ta napredek postal nazadovanje. Nepogrešljive vrednote v tem trenutku so etika, skupno dobro in solidarnost. Prisotne morajo biti v kateremkoli prizadevanju za spremembe, da bi le-to lahko bilo učinkovito. Aktualna pogajanja so težka ravno zato, ker nimajo etičnih smernic.
Konferenca v Parizu mora biti »ambiciozna«
Prav tako je v tem trenutku bistvenega pomena pravično razločevanje odgovornosti. Narodi, ki so največ prispevali k nazadovanju, morajo sedaj najbolj pomagati državam, v katerih se razvoj komaj začenja. Končni dogovor podnebne konference mora biti utemeljen na skupnem pogledu, okrepljenem z odločenostjo in pogumom, da se zagotovi pravno zavezujoče in nepristransko sodelovanje, ki bo omogočilo spremembe. Konferenca v Parizu mora biti »ambiciozna«. Od sedaj pa do leta 2030 se mora po mnenju strokovnjakov svetovna naložba v čisto energijo vrteti okoli dveh trilijonov dolarjev na leto. Gre za ogromno vsoto, je pripomnil kardinal, ki pa predstavlja manj kot dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda in ki je približno enakovredna letnim vojaškim izdatkom.
Duh pravega in konstruktivnega dialoga
Nazadnje je predsednik vatikanskega dikasterija pozval še k duhu pravega in konstruktivnega dialoga, ki je bistven za ustvarjanje zaupanja med pogajanji. Pa tudi za ponovno odkritje našega človeškega dostojanstva in nov začetek kot bratje in sestre, ki vedo, kako preprečiti konflikt in graditi mir.
