Samomor še vedno velika slovenska rana

| 04.11.2015, 15:26 Blaž Lesnik

Misel o samomoru utesnjuje. Vedno gre za tragedijo, ki za seboj pušča bolečino in tisoče neodgovorjenih vprašanj, predvsem pa tisto bistveno: ZAKAJ? Samomor je in verjetno bo ostal do neke mere neznanka, skrivnost. Pa vendar je stroka enotna, da je treba o tej težki temi govoriti in ne pustiti, da zavije vse žalujoče, ki so ostali sami, zavite v oblak ugibanja, težkih občutkov in stigme.

Tudi zato smo novembrsko zdravstveno oddajo posvetili samomoru. Naš gost je bil psihiater doc. dr. Borut Škodlar, ki se s to tematiko ukvarja že vrsto let. Vprašanj, zakaj človek pride do roba, do točke, ko si reče, da ni več povratka in ko sta žalost in stiska tako huda, da mu ni več živeti – teh vprašanj je gotovo več kot odgovorov. „To je veliko vprašanje v suicidologiji in psihiatriji. Ali je nujna duševna motnja ali ne? Vsaj 90% vseh, ki storijo samomor ima namreč vsaj blažjo duševno motnjo.“ Osrednje vprašanje pa je, kako odkriti, prepoznati tistega, ki se bo podal v samomorilno vedenje.

Občutek brezizhodnosti, brezupa in hude bolečine – usodna kombinacija

Poskusov samomorov je več pri ženskah, pri moških pa je bistveno več dejanskih samomorov. V zadnjih letih je trend negativen, Slovenija beleži 400 samomorov na leto, kar pomeni količnik 20 na 100.000 prebivalcev. Po regijah je še vedno najvišji količnik na vzhodu države (Maribor, Murska Sobota, Celje), nižji količniki pa so na Primorskem, v Kopru in tudi v Ljubljani. Največji upad samomorov v zadnjem času beleži občina Ravne na Koroškem.

Kar psihično boli, ima človek željo ustaviti

Vsako govorjenje o samomoru je potrebno vzeti resno in preveriti, kaj se za tem skriva. Kot je povedal gost, je velikokrat za grožnjo samomora skrit klic, prošnja: "pomagaj mi, pogovarjaj se z mano". V oddaji smo govorili tudi o tem, kako naj bližnji prepoznajo ta klic in kako naj nanj odgovorijo. Pomembna tema pa so tudi žalujoči, torej svojci in vsi bližnji, ki ostanejo sami.

Mediji imajo pri poročanju o samomorih veliko vlogo

Odgovorno novinarsko poročanje o samomoru je eden izmed ključnih temeljev preprečevanja samomora. Takšno poročanje zmanjša verjetnost posnemanja samomorilnega vedenja, za katerega so ob objavah še posebej dovzetni mladostniki in posamezne ranljive skupine (ljudje v stiski, posamezniki z duševnimi boleznimi, ljudje, ki se identificirajo z zgodbami, o katerih se poroča …). Več o novinarskem poročanju.