49. Nikodemovi večeri
Cerkev na Slovenskem | 16.11.2015, 11:04 Marta Jerebič
V Ljubljani in Mariboru se nocoj začenjajo 49. Nikodemovi večeri. V prestolnici bodo potekali pod naslovom "Kakšno je tvoje srce?". V Mariboru se bodo osredotočili na temo Usmiljenje.
LJUBLJANA
49. Nikodemovi večeri bodo v Ljubljani potekali od 16. do 26. novembra ob 19.30 na Teološki fakulteti v Ljubljani (Poljanska cesta 4). V njih se bodo s pomočjo mednarodne zasedbe gostov skušali poglobiti v vsebino »blagra čistim v srcu«, ki ga je na gori izrekel Jezus. Blagor vsakogar izziva k spraševanju o njegovem srcu ter k osebnemu spreobrnjenju na različnih področjih. Le s čistim srcem bomo lahko sprejemali prave, trdne in temeljne odločitve ter se postopoma približevali vedno večjemu dobremu. K temu je mlade spodbudil tudi papež Frančišek. Obenem nam leto posvečenega življenja ter sinoda o družini kažeta, kako lahko le s čistim srcem posameznik danes v temelju živi te svoje življenjske odločitve.
PROGRAM
Ponedeljek, 16. 11. 2015
BLAGOR ČISTIM V SRCU
Alenka Rebula
Torek, 17. 11. 2015
EKOLOGIJA ODNOSOV
dr. Tomaž Erzar
Sreda, 18. 11. 2015
LENO IN OTRPLO SRCE
Simon Potnik
Aleš Čerin
Metka Zevnik
Pričevanja
Četrtek, 19. 11. 2015
MLADI IN MASKE
Alek Zwitter
Sebastjan Jeretič
Andreja Poljanec
Okrogla miza
Ponedeljek, 23. 11. 2015
SPLAV IN POTEM?!
Bernardette Goulding
Torek, 24. 11. 2015
CELIBAT - JE SPLOH MOŽNO?
s. Mateja Kraševec
br. Luka Modic
Janez Rus
Pričevanja
Sreda, 25. 11. 2015
PO SINODI O DRUŽINI
p. mag. Branko Cestnik
Ivo Kerže
Dani Siter
dr. Andrej Saje
Okrogla miza
Četrtek, 26. 11. 2015
KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO?
Damir Stojić
MARIBOR
»Pojdi in ti delaj prav tako!« (Lk 10,37)
V Mariboru (od 16. do 24. novembra, ob 19.30; Slomškova dvorana, Slomškov trg 20, Maribor) so se odločili, da bodo letos premišljevali ob temi »Usmiljenje«. Tema je zlasti aktualna spričo sedanjih dogodkov, ko se v Evropo zgrinjajo množice beguncev, ko se soočamo s spremembami v kulturi življenja in se spreminja narava družin, ko se soočamo z posledicami kulture smrti, ko je naš glas in vpliv na družbo vedno šibkejši, ko se sprašujemo, kakšno naj bo naše pričevanje v svetu danes …
Program
Ponedeljek, 16. november: »Vzgoja za usmiljenje«
Marko Juhant, specialni pedagog
Usmiljenje doživljamo kot vrednoto, ki jo bomo prenesli na svoje potomce. Kajti usmiljenje je predvsem odnos: do sebe, dragih, poznanih. Kako smo lahko usmiljeni do sebe, kako do neznancev? Kako ga izkažemo naravi in živalim? Kot ostale vrednote se lahko prenaša samo na dva načina. Najboljši je osebna izkušnja - se pravi, usmiljenje, dobrobit in izkušnja izkazovanja milosti, ki jo doživijo otroci. Drugi način je težji, saj zahteva aktivnost nas odraslih. Izkušnjo ne posredujemo skozi zaigrano situacijo, ampak skozi vsakodnevno ravnanje v resničnem življenju. Otroci se bodo naučili, da usmiljenje ne pomeni šibkost in nemoč, ampak blago ter srcu in prepričanjem primerno ravnanje človeka, ki ima moč in se je odločil, da jo bo izkoristil na tako plemenit način.
Marko Juhant
Po srednji lesarski šoli v Ljubljani, ko je izkusil življenje v dijaškem domu in imel vizijo, da bi bilo potrebno z mladimi delati drugače, se je odločil za študij domske vzgoje v kombinaciji z motnjami vedenja in osebnosti. Vzgoja mladih ga je popolnoma prevzela, tako da je delal deset let v Dijaškem domu v Kranju, nadaljnjih deset let pa v Mladinskem domu Malči Beličeve. Dokazal je, da nov dom niso nove stene in okna, ampak novi odnosi. Dve leti je tudi nabiral izkušnje v privatnem podjetju pri delu z brezposelnimi ter na drugih projektih. Sedaj že petnajst let opravlja delo samostojnega pedagoškega delavca in pomaga družinam pri vzgoji zahtevnih otrok. Zadnja leta veliko piše, objavlja, dela na preventivi, individualnih obravnav pa zaradi zasedenosti ne more več izvajati.
Torek, 17. november: »Božje usmiljenje nikogar ne izključuje «
Doc. dr. Igor Bahovec, fizik in sociolog
V središču dvoletne dinamike sinode o družini je bila težnja, da se katoliška Cerkev sreča s konkretnostjo življenja sodobnih družin in mu prisluhne z usmiljenim pogledom. Značilnost pristnega usmiljenja pa je, da resnico sporoča na način ljubezni. Zato ne obsoja, ampak tolaži, zbira, dviguje in vabi k spreobrnjenju. Kje je sinoda poglobila in poživila razumevanje zakona, družine, kaj je rekla o »uspevajočih« in kaj o »zlomljenih« zvezah, kaj o mladih, samskih, o odnosu med naukom in življenjem? Kateri so izzivi in naloge za prihodnost? Kako živeti vodilo »skupaj z družinami za družine«?
Igor Bahovec
Dipl. fizik in dr. socioloških znanosti deluje kot raziskovalec na Inštitutu za razvojne in strateške analize v Ljubljani ter kot docent na Teološki fakulteti, Univerza v Ljubljani in na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Raziskovalno se ukvarja s tematikami povezanimi s skupnostmi, civilno sfero in socialnim kapitalom ter z vprašanji postmoderne kulture, predvsem z vidikov tvorjenja smisla, kulturnih sprememb in fenomena religije in duhovnosti. Posebej ga zanima tema pristnega dialoga v medosebnih, medkulturnih in medreligioznih stikih.
Sreda, 18. november: »Spravi meč na njegovo mesto« (Mt 26, 52).
Dr. Ivan Štuhec, duhovnik, profesor in moralni teologV Sloveniji je veliki večini ljudi beseda politika povod za zmerjanje in obrekovanje. Od kar imamo svojo državo, je to še slabše, ker prej si ljudje niso upali na glas kritizirati. Danes to ni problem. Vprašanje pa je, kam to vodi, kakšen odnos imamo do skupnega doma, ki se mu reče država. Kristjan je pred posebnim izzivom, ker se mu vedno znova dopoveduje, da vera in politika nimata nič skupnega in da sta Cerkev in država ločeni. Kako je s tem v laični in sekularni državi. Znani nemški pravnik Böckenförde pravi: “Svobodna in sekularna država živi od predpostavk, ki jih sama ne more zagotoviti.” Teologi pa se sprašujejo, ali je mogoče delovati politično na podlagi Jezusovega govora na gori? Predavanje bo skušalo odgovoriti na to in podobna vprašanja.
Ivan Štuhec
Velja za enega najbolj prodornih komentatorjev v slovenskem družbenopolitičnem prostoru. Teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru ter bil leta 1981 posvečen v duhovnika mariborske škofije. Šolanje je nato nadaljeval na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, kjer je doktoriral iz moralne teologije in tako postal asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer kot izredni profesor predava osnovno moralno teologijo in družbeni nauk Cerkve. Deset let je bil študentski duhovnik v Mariboru, od leta 1996 pa je direktor zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, v okviru katerega deluje škofijska gimnazija. Opisujejo ga kot zanimivega, polemičnega in jasnega avtorja, ki jasno zagovarja krščanske vrednote in vlogo kristjana v sodobni družbi.
Četrtek, 19. november: »Oblecite si čim globlje usmiljenje (Kol 3,12)«
Gosti okrogle mize: Milada Kalezić, gledališka in filmska igralka
Jurij Gorjanc, dr. med., specialist kirurg in gorski reševalec
prof. dr. Maksimilijan Matjaž, duhovnik, profesor in biblicist
Moderator: p. Tomaž Mikuš DJ.
Kaj nam pravi o usmiljenju Sveto pismo, svetovna literatura in medicina skozi oči igralke, duhovnika in zdravnika. Pred kakšnimi izzivi se nahajamo danes kot posamezniki, Cerkev in družba.
Milada Kalezić
»Kadar nosimo bremena drug drugemu, kadar se ljubimo med seboj, kakor nas ljubi On, takrat lahko zaslišimo božji glas, ki nam govori: Ti si jaz. Jaz sem ti,« je ob prejemu prestižnega Borštnikovega prstana povedala Milada Kalezić in s svojo izjavo osupnila množico. Uspešna igralka in dobitnica mnogih nagrad se je rodila v Črni gori, odraščala pa v Sloveniji, kjer je v Mariboru končala osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani pa AGRFT. Odigrala je več kot 90 različnih vlog, a pravi, da je njena najpomembnejša vloga v življenju, da živi poslanstvo, ki ga je doživela in prejela pri svetem krstu, to je biti in živeti milost in dar vere.
Jurij Gorjanc
Leteči dohtar Jurij rešuje iz sten, Zdravnik med nebom in zemljo, Dohtar, ki rad moli, so samo nekateri od naslovov člankov, ki jih lahko preberemo o Juriju Gorjancu. Kirurg, ki trenutno dela v Avstriji, je odraščal na koroškem, študiral medicino v Ljubljani, in podedoval ljubezen do gora. Vsako leto nekaj časa operira v deželah tretjega sveta, v prostem času pa se ukvarja z raziskovanjem omrzlin. Redno dežura na gorski reševalni službi in pravi, da »mogoče vsi ljudje ne znajo reči Bogu hvala, lahko pa rečejo svojcem, sebi, dnevu … Hvaležnost omogoča, da stopimo iz sebe, in nas naredi srečne.«
Maksimilijan Matjaž
Leta 1988 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, naslednje leto pa je bil v Mariboru posvečen v duhovnika. Magistrski študij je dokončal na papeškem bibličnem inštitutu, nato pa doktoriral na papeški univerzi Gregoriana. Še isto leto je začel delovati na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je bil leta 2001 izvoljen za docenta, nekaj let kasneje pa za izrednega profesorja za biblični študij in judovstvo. Leta 2012 je nastopil mandat prodekana za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Njegovo primarno raziskovalno področje je filološka literatura in teološka analiza svetopisemskih besedil. Poleg tega je vključen v raziskovalni program Zgodovina oblik v judovsko-krščanskih virih in tradiciji.
Torek, 24. november: »Dolino stiske naredim za vrata upanja« (Oz 2,17)
Bernadette Goulding, voditeljica duhovnih vaj »Rahelin vinograd«.
Bernadette Goulding iz Corka na Irskem bo spregovorila o svoji izkušnji travme in trpljenja, ki ga je prestajala več let kot posledico splava. "Splav je spremenil moje življenje. Pred splavom mi nihče ni povedal, koliko bom trpela in žalovala za izgubo svojega otroka. Noben ni omenjal ničesar o čustvenih brazgotinah, ki jih bom nosila s seboj od tistega dne naprej ..." Bernadette bo podelila tudi svojo izkušnjo vodenja duhovnih vaj »Rahelin vinograd« za ženske in moške, ki trpijo za posledicami splava. Duhovne vaje »Rahelin vinograd« (Rachel's Vineyard) je v ZDA zasnovala dr. Theresa Burke. So intenziven proces čustvenega in duhovnega zdravljenja. Rana splava je zapletena in travmatična izkušnja žalovanja in izgube. Zdravljenje posamezniku omogoči varno potovanje v središče te bolečine in vodi k spravi z Bogom, seboj, splavljenim otrokom in drugimi. Rahelin vinograd ima več kot 700 duhovnih vaj letno, potekajo v več kot 80 državah, številne pa so v nastajanju, med drugimi tudi v Sloveniji.
