Slovenija bo na meji s Hrvaško začela postavljati začasne tehnične ovire
Slovenija Petra Stopar
Po besedah predsednika vlade Mira Cerarja je ta hip na poti proti Sloveniji približno 30.000 beguncev oziroma migrantov. Zaradi velikih humanitarnih in varnostnih tveganj in z namenom varovanja schengenske meje bo zato naša država začela postavljati začasne tehnične ovire, če bo potrebno, tudi v obliki ograje.
Dotok migrantov ne pojenja, kar dokazuje, da se zaveze z nedavnega vrha Evropske unije in balkanskih držav »ne uresničujejo«, je na novinarski konferenci povedal premier Cerar. »Gre torej za položaj, v katerem se lahko Slovenija že v naslednjih dneh sooči s povečanjem števila migrantov, kar lahko ob dejstvu, da Avstrija in Nemčija ožita pretok teh ljudi v njune države, pripelje do tega, da bi se tisoče in tisoče beguncev za dlje časa ustavilo v Sloveniji«, je nadaljeval predsednik vlade. Po zadnjih informacijah, ki jih je navedel, bo Avstrija dnevno prehod na njen teritorij iz Slovenije dopustila največ 6000 beguncem, podobno bo delovala tudi Nemčija.
Zadrževanje prevelikega števila teh ljudi v Sloveniji zato ne le da lahko vodi v humanitarno, ampak tudi v varnostno krizo. Zato se je vlada odločila, »da bomo v naslednjih dnevih začeli na meji s Hrvaško, torej na schengenski meji, začeli postavljati začasne tehnične ovire«. Njihov izključni namen bo, kot poudarja Cerar, usmerjati morebitni nenadzorovani pritok beguncev na vstopne točke in preprečiti razpršenost ljudi ter omejiti njihovo število na tisto, ki ga lahko v Sloveniji začasno oskrbimo. »Meja ostaja odprta,« je še dodal, Slovenija pa ostaja odgovorna članica schengenskega območja, ob čemer pa želi še naprej stremeti k človeški in solidarnostni obravnavi ljudi, ki prihajajo. Na vprašanje o podrobnejših postopkih postavljanja tehničnih sredstev je Cerar odgovoril, da je to zaupno in da ne sme povedati, kdaj in kje točno bodo postavljena.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki se je sinoči vrnila iz Bruslja, je dodala, da se sprejemajo ukrepi, ki so nujni, čeprav morda niso priljubljeni, »doseganje nadzorovanega procesa, nenazadnje tudi zagotavljanja varnosti teh ljudi in v skrajni fazi odvračanje nezakonitih migracij, glede na to, da je to vendarle bistvo schengenske ureditve«. Ministrica je razmere v Sloveniji opisala tudi kolegom v Bruslju in jim dala ključno sporočilo: »Slovenija po najboljših močeh izvaja schengen, ker v dani situaciji ne gre drugače, glede na to da pravila EU niso prilagojena dani situaciji. Izvajamo bistvo schengenskega prostora, torej registracijo in varnostne preglede vseh, ki prihajajo.« Kot solidarna država po njenih zagotovilih uresničujemo tudi vse ukrepe za vzpostavitev novih začasnih kapacitet za zaščito migrantov pred zimskimi vremenskimi pogoji.
V NSi pa so po sinočnji seji izvršilnega odbora in sveta stranke premierja pozvali k nujnemu sklicu vrha parlamentarnih strank in zagotavljanju nemotenega izvrševanja suverenosti države, pri čemer je treba zagotoviti tudi normalno zdravstveno varstvo za lokalno prebivalstvo.
Na povečanje števila migrantov se pripravljajo tudi prostovoljci pod vodstvom človekoljubnih organizacij. Kot je povedala Lenka Vojnovič s Slovenske filantropije, je na terenu trenutno nekaj več kot sto prostovoljcev, tudi zato, ker so se v zadnjih dneh nekoliko zmanjšale potrebe na Šentilju. V prihodnjih dneh pa načrtujejo, da jih bo skupno več kot 130. Interesa za prostovoljno delo je po njenih besedah dovolj, zlasti ob koncih tedna. Pod okriljem Karitas je ves čas aktiviranih približno petsto prostovoljcev, nekaj manj kot dvesto jih je trenutno dnevno v izmenah. Ves čas je v pripravljenosti tudi devetsto zaposlenih in prostovoljcev Rdečega križa.
