Pahor pozval k povečanju denarja za policijo in vojsko
Politika Petra Stopar
Prizadevanja za učinkovito obvladovanje begunske krize se nadaljujejo. Prvič v tem mandatu je Državni zbor v zvezi s tem nagovoril vrhovni poveljnik oboroženih sil, predsednik republike Borut Pahor. Kot poudarja, je treba vojski in policiji ter civilni zaščiti dati več denarja za spopadanje s krizo.
Državni zbor je že včeraj na zahtevo SDS, NSi in Nepovezanih poslancev začel obravnavo predloga priporočil vladi o razmerah na meji s Hrvaško. Nato je sejo prekinil, saj je hotel slišati Pahorjevo mnenje. Pred eno uro je predsednik tudi stopil pred poslance in se v uvodu najprej zahvalil vsem, ki pomagajo pri reševanju te krize. Ob tem je poudaril, da je treba sprejemati vse potrebne ukrepe »prvič, za humano ravnanje z begunci in migranti in drugič za sprejemanje vseh ukrepov za zagotavljanje reda in varnosti države, to je naša politična, pravna in tudi moralna dolžnost«.
Za osrednji cilj t.i. nacionalnega načrta za prihodnje obvladovanju begunske in migrantske krize je navedel vnovično vzpostavitev običajnega reda na državnih mejah v razumnem času in postopoma. »Slovenija mora ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila beguncev, migrantov, ki jih lahko trajneje namesti in zanje poskrbi. Naloga je – tega se zavedam – nehvaležna, vendar je neizogibna. Približno število beguncev in migrantov, ki bi jih bila naša država in družba sposobna trajneje in humano oskrbeti, je namreč odločilen dejavnik za sprejemanje stopnjevalnih ukrepov glede nadzora meje. Pri določitvi okvirnega največjega števila beguncev in migrantov je treba razlikovati med prosilci za azil in migranti,« je posvaril in dodal, da zlasti pri slednjih utegnemo pri trajni namestitvi naleteti na nasprotovanje, saj ne bodo želeli ostati v Sloveniji kot ciljni državi.
Posebno pozornost bo treba po Pahorjevem mnenju nameniti možnosti poostrenega nadzora na slovensko-avstrijski meji, saj je njena pretočnost odločilnega pomena: »V primeru zmanjšanja pretočnosti na severni meji bi morala naša država sorazmerno poostriti tudi nadzor na slovensko-hrvaški, torej južni schengenski meji EU, saj bi se v Slovenijo zateklo bistveno preveliko število migrantov, kot jih lahko naša država oskrbi.« Kot je nadaljeval, bi bilo vsako oklevanje v takšnih okoliščinah »neodgovorno« in Slovenija bi postala »žep za migrante«, ki jim ne bi mogli pomagati tako, kot bi si želeli. Vse skupaj bi vodilo v »varnostno krizo«, ki je ne smemo dopustiti. Zato kot vrhovni poveljnik obrambnih sil »izjemoma« poziva k povečanju denarne podpore obema glavnima varnostnima stebroma države, vojski in policiji, pa tudi upravi za zaščito.
Ob tem poziva k tvornemu sodelovanju državnih in lokalnih oblasti, ter sodelovanju z Avstrijo in Hrvaško, zlasti s slednjo je treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje.
Na mednarodnem železniškem mejnem prehodu v Dobovi so danes sprejeli že dva vlaka z več kot dva tisoč migranti. Ti iz Hrvaške v Slovenijo z avtobusi občasno prihajajo tudi preko drugih mejnih prehodov, med drugim na Dobovcu. V centru v Šentilju je bilo ob 9. uri 2520 migrantov, trenutno pa najav novih prihodov nimajo. 800 migrantov je zjutraj sprejela Avstrija. Kot je včeraj poudaril predsednik Uprave RS za civilno zaščito Darko But, se v delo na terenu vključujejo tudi brezposelni. Ob tem v humanitarnih organizacijah poudarjajo, da imajo trenutno v skladiščih dovolj pomoči, torej hrane in oblačil. Vendarle pa opozarjajo, da se lahko stanje hitro spremeni.
Medtem se pojavlja vse več informacij, da naj bi Slovenija že imela ograjo za varovanje meje, a pristojni tega uradno ne želijo potrditi. Po današnjem sestanku še vedno molči tudi vladna koalicija. Sta pa prvak DeSUS Karl Erjavec in vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer zatrdila, da vlada je pripravljena in lahko tehnične ovire zagotovi zelo hitro.
