Afrika pričakuje papeža
Papež v Afriko prinaša sporočilo miru in sprave
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek bo v sredo odpotoval na svoje prvo apostolsko potovanje v Afriko. Obiskal bo tri države: Kenijo, Ugando in Srednjeafriško republiko. Več o potovanju je v intervjuju za vatikansko televizijo povedal državni tajnik kardinal Pietro Parolin.
Kenija, ki jo je aprila letos pretresel atentat islamskih skrajnežev na univerzo v Garissi, bo papeževa prva postaja. Ubitih je bilo 147 študentov, ki jih bo sveti oče gotovo imel pred očmi, je dejal kardinal Parolin. „Tako bo obisk v Keniji priložnost za vnovičen poziv pripadnikom vseh verstev, naj ne uporabljajo Božjega imena za upravičevanje nasilja. Kot je dejal tudi papež po molitvi angelovega češčenja, je to bogokletje“. Zato bo verstva pozval, naj bodo delavci za dobro, ustvarjalci sprave, miru in bratstva v današnjem svetu, razdeljenem zaradi številnih konfliktov, je prepričan vatikanski državni tajnik. Po njegovih besedah naj bi z medverskim dialogom ustvarjali bolj bratsko in solidarno družbo.
V kenijski prestolnici Nairobi bo Frančišek obiskal Urad Združenih narodov. Spregovoril bo o zaščiti naravnega okolja in boju proti družbenemu ter ekonomskemu izključevanju.
Kardinal Parolin je spomnil še na en pomenljiv dogodek na programu potovanja v Afriko. To bo odprtje svetih vrat v Banguiju, glavnem mestu Srednjeafriške republike, ki jo pretresa hudo nasilje. Gre za prva sveta vrata, odprta za jubilej usmiljenja. „To papeževo dejanje bo izrazilo usmiljenje in bližino prebivalstvu, ki je v težki preizkušnji zaradi hude revščine in negotovosti, še dodatno otežene zaradi nedavnega konflikta, ki še vedno traja.“ V državi zato vlada ozračje nasilja in sovražnosti. Papežev izraz bližine bo obenem spodbuda, da bi pozdravili rane, da bi razdeljenost presegli v imenu spoštovanja in medsebojnega sprejemanja ter si prizadevali za skupno dobro, je prepričan kardinal Parolin.
V Ugandi pa bo med obiskom svetega očeta na poseben način izpostavljeno pričevanje mučencev. Več kot sto let po smrti ugandskih mučencev je namreč njihov glas še vedno zgovoren.
