Tadej Sadar, srce Ritma srca
Ritem srca - pridite, plešite, pojte in slavite Boga
| 09.10.2015, 11:47 Mateja Feltrin Novljan
Ritem srca - spektakel sodobne duhovne glasbe, slavljenja in molitve smo vam predstavili v tokratni Dijaški oddaji. Osem novih sklad bo prvič zazvenelo v četrtek, 15. oktobra 2015, ob 19.30, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, zato je Tadej Sadar, ki je srce Ritma srca, predstavil spremljevalni program. V njem sodeluje 100-članski pevski zbor Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, za animacijo bodo skrbeli stiški animatorji. Ritem srca bo globoko v nas zagotovo nekaj spremenil, predvsem pa nas bo utrdil v spoznanju, o katerem bo v zaključni pesmi pel mlad in obetaven avtor Blaž Podobnik: „Nisem sam, ko pojem amen, slava Ti - skupaj smo Cerkve, ecclesia, otroci smo ljubezni z Bogom, nova zaveza ... Skupaj kličemo ti, Bog, pomnoži nam vero.“ Več razlogov za to, da je vredno priti in dovoliti, da se nas dotakne, boste našli v spodnjih vrsticah.
Najprej bomo slišali devet novih duhovnih ritmičnih skladb, po festivalskem delu pa sledi večer plesa, slavljenja in meditacije. Kako bo potekal?
„Program je vreden pozornosti. Vsi pevci, ki se bodo predstavili z novimi skladbami, bodo sodelovali tudi v drugem delu, nikakor pa ne moremo pozabiti 100-članskega pevskega zbora, ki prihaja s Škofijske klasične gimnazije sv. Stanislava. Te dni že veselo prepevajo, po različnih prostorih so razporejeni, verjetno tudi zato, ker so tako številčni. Ko zapojejo kakšno od teh pesmi, na katero se pripravljajo, je res slišati izredno impozantno. Ljudje se ob kakšnem odprtem oknu kar malo ustavijo in prisluhnejo pesmim, ki so slavilne in kot takšne še posebej privlačne.“
Po festivalskem delu, ko bomo spoznali nove skladbe duhovne ritmične glasbe, se začne slavilni del. Kako si ga zasnoval?
„Že lani se je izkazalo kot pravilno, da smo naredili nekakšne lok, ki se pne od prvega dela, ki ga poimenujemo plesni del, čeprav komu ne gresta skupaj duhovna glasba in ples. Ampak ravno to najbolje opiše skladba z naslovom God's graet dance floor, ki jo je napisal Martin Smith. Na spletu je posnetek, kjer se začuti, kaj je avtor želel z duhovno glasbo in besedilom napraviti - ples za Boga. Na ta način bomo tudi mi odprli drugi del. Kar precej mladih animatorjev iz Stične se je letos prijavilo, tako da nas bodo tako kot lani popeljali na plesišče. Verjamem, da bodo „zagrabili“ še večji del dvorane in se bo zares zaplesalo, ampak za Boga. Tudi v Svetem pismu imamo nekaj odlomkov, ki govorijo o tem, da je modrost plesala pred Božjim obličjem. Torej tudi mi bomo povabljeni, da ob duhovni glasbi zaplešemo za in pred Gospodom.“
Tudi 100-članski zbor Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič bo, tako kot lani, z nami.
„Res je. Člani zbora bodo peli vse pesmi. Lani sem bil malo skeptičen, kako bo to slišati, pa je zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič rekla: „Ne, ne, moji pevci bodo vse peli,“ in bilo je res sijajno. Pevci zelo lepo povežejo celo dvorano, ki skupaj z njimi lažje zapoje. Vsa besedila bodo predvajana na velikem platnu, tako bomo vsi povabljeni, da plešemo, pojemo in slavimo Boga.“
Po plesnem delu bomo slišali nekaj skladb, ki so se uveljavile in jih radi poslušamo.
„Pred slavilnim delom bomo letos slišali še sklop kar nekaj skladb, mislim, da devete, ki so bile na prejšnjih Ritmih duha in jih bomo povezali v venček. Ta bo še zelo živahen, potem pa bomo prešli v slavilni del. Izbrane pesmi večinoma že vsi poznamo, vsaj od tu ali tam. Meni osebno so izredno blizu in tudi ko sem se pogovarjal z zborovodkinjo Heleno, pravi, da je zbor izredno hitro „zagrabil“ te pesmi in da vsi uživajo. Verjamem, da se bo nekaj podobnega zgodilo z vsemi, ki bomo v dvorani.“
Dotakniva se še tistega dela večera, ki nas bo umiril. Po slavilnem delu se začnem meditativni. Glasbe je lahko pomoč pri meditaciji.
„Res je. Že nekaj let spremljam tovrstne tuje festivale in k temu me je nagovoril nek posnetek z odličnim izvajalcem Chrisom Tomlinom, ki je izvedel pesem, ki smo jo tudi mi lani. Na posnetku je videti, kako se cela dvorana umri, tudi ansambel neha igrati. Presunljivo je, ko vidiš bobnarja, ki jo še prej živahno igral, ko se popolnoma umiri, spusti palčke na bobne, sklene roke, zapre oči in res dobesedno meditira ob tem, ko samo pianist tiho igra in cela dvorana ponavlja samo en del refrena. Ko to vidiš na posnetku, je neverjetno - nekateri mladi se dobesedno zjočejo ob lepem doživetju, ki jih tisti trenutek doseže. Nekaj podobnega želimo tudi mi doseči v tem meditativnem delu, ko se bomo umirili. Praktično vse pesmi, razen tistih, na začetku, bodo v slovenščini, nekaj smo jih tudi prevedli. Zato bo lahko pogovor potekal neposredno z Bogom, to je naša želja.“
Veseli smo, da bomo festival začeli in končali s slovensko skladbo. Izbral si pesem mladega in obetavnega avtorja Blaža Podobnika, ki je letos izdal svojo prvo zgoščenko.
„Blaž je izredno mlad avtor po letih, ampak njegova besedila pa izražajo izredno modrost, globino in subtilnost, skratka celotna zgoščenka izredno navduši. Blaž bo to pesem odpel, je sijajen pianist, ima svojo skupino in to bo res zelo lepa pika na i ali pa amen, ker smo pri molitvi.“