Novice iz Melbourna
| 29.10.2015, 07:05 Matjaž Merljak
Narava je že pač tako ustvarjena, da vse lažje menjamo letne čase. Današnji neizmerno drveči svet in finance pripomorejo k temu, da nikomur ni dolgčas. Nekateri si že lahko privoščijo večno poletje in obratno. Na tem južnem delu kontinenta je bila letos zelo lepa, cvetoča in celo vroča pomlad. V začetku oktobra se je temperatura povzpela vse do 35 stopinj, kar je za ta čas res nenavadno in tudi v avstralskih gozdovih že nevarnost požarov. Prav to se je že tudi zgodilo, sicer opozarjajo, da bo treba veliko več pozornosti okoli posameznih in oddaljenih podeželskih mestih in kmetijah.
Mesto Melbourne je bilo letos spet priznano za najprijetnejše mesto na svetu!
Kaj to pomeni? Pred 25 leti se je mesto zapisalo in uvrstilo v svetovno merilo popularnosti! Samo središče mesta gosti do milijon prebivalcev, od tega 86 odstotkov ljudi kar pešači. Na ogled je 60 Art-galerij, letnih festivalov, novih in bogato založenih trgovin, preko dva tisoč kavarn in restavracij in ena najbolj popularna vožnja in ogleda samega mesta je prav z tramvajem (ogled mesta je tudi brezplačen). Na svetovnem merilu je Melbourne znan tudi v športu. Avstralski »football« kjer tekmuje vsak teden skozi vso zimo 18 klubov širom Avstralije, kriket, konjske dirke v novembru, Australian Tenis Open v mesecu januarju, nad sto kulturnih festivalov, teden modnih kreatorjev sveta, Moomba- mesto povito z mladimi in povorka skozi mesto, Kitajsko novo leto in še in še drugih posameznih dogodkov. V vsem tem času se je samo mesto razvilo do današnjega svetovnega ugleda - mesto kjer ljudje želijo živeti, delati in s tem uživati v deželi bodočnosti! V vsem tem času se je 120 različnih jezikovnih skupin strnilo v eno in edino, angleško-avstralsko, se razvijati v svojih navadah in potrebah v prijateljstvu in samozavesti do spoštovanja avstralskih pravil in zakonov v dobrobit celotnega prebivalstva v Avstraliji.
Zdaj pa nazaj na slovensko našo ljubo, nikdar pozabljeno deželo, zelenih polja, gora, voda in tudi ljudi, ki družijo s svojimi navadami to enkratno – Slovenijo!
Ta lepota in navade so nam dovoljene širiti in nositi v srcih vsakega posameznika tudi tukaj. Leta našega bivanja pod južnim križem se nam nevede nabirajo, kar se iz tedna v mesec in leto dobro zaznavajo. Pater Ciril Božič skupaj s patrom Davidom v verskem in kulturnem središču v Kew, nas lepo poučujeta in bodrita o dogodkih, s katerimi se vsako leto srečujemo in katere redno obiskujemo in spremljamo. V zadnjih dveh mesecih smo se poslovili kar od 16 rojakinj in rojakov. Leta bivanja na tem kraju sveta so se kar naenkrat izkazala, da se je naša mladost prihoda v to deželo pred 50 in več leti spremenila v čas upokojitve in še dlje, časa večnega počitka. Žalostne zgodbe vsakega posameznika, saj za seboj puščajo trde žulje mlajšemu rodu, katerega želje so graditi dalje za svojo bodočnost.
Spet je napočil čas dnevnih izletov z avtobusom, kajti čas ni več naš gospodar. Vozimo se in obiskujemo zanimive podeželske kraje, gledamo napredek in trdo delo domačinov ne glede oddaljenosti mest ali vasi. Domačini so navajeni bolj mirnemu tempu življenja, šole in ostali objekti pa kaj dosti ne zaostajajo za velikimi mesti. Med vožnjo si delamo kratek čas z lepo domačo pesmijo, kakšno dobro šalo za nameček pa še kaj bolj konkretnega za grlo. Občudujemo naravo posebno sedaj v tem pomladanskem času.
Dnevno sledimo dogodkom nove imigracije v Evropi. Nikoli nismo mislili, da bomo doživeli selitev beguncev iz vzhoda v Nemčijo, Švedsko in sedaj še v Slovenijo. Nič kaj dobrega se ne obeta. Še pred nekaj leti so dnevno prihajali čolni beguncev v Avstralijo. Tukajšnji voditelji so imeli toliko moči, da so ustavili vse čolne. Kaj se dogaja sedaj v Evropi, je pa nekaj nepopisnega. Prihaja zima, tisoči ljudi, žena in otrok brez domačega zavetja. Kam vse to pelje? Svet je postal zelo majhen, treba se bo sprijazniti z realnostjo?
Za praznike – vseh svetih - se tudi tukaj spominjamo in molimo na pokopališčih, molimo tudi po slovenskih društvih za člane in prijatelje, od katerih se skoraj tedensko poslavljamo. Spominjamo pa se tudi vseh svojih pokojnih doma na domačih pokopališčih. Naj bo vsem lahka slovenska kakor avstralska zemlja.
