Pregled dogodkov v minulem tednu

Slovenija | 24.10.2015, 18:55 Petra Stopar

Tik pred misijonsko nedeljo je z vso silo v našo državo pljusknil migrantski val, zato je vlada za pomoč pri obvladovanju krize prosila Evropsko unijo. Sredi tedna je Ustavno sodišče sporočilo odločitev o dopustitvi izvedbe referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Politično in družbeno sfero je pretresla vest o smrti očeta slovenske ustave Franceta Bučarja. Andrej Baričič pa je šel skozi prvo sito v postopku imenovanja na položaj prvega moža največje slovenske bolnišnice.

Potem ko je 16. oktobra opolnoči Madžarska zaprla tudi mejo s Hrvaško, je ta začela na tisoče migrantov, ki so prehajali njeno ozemlje, organizirano preusmerjati v Slovenijo. Tako je že naslednji dan, v soboto, 17. oktobra, severovzhodno mejo prečkalo 3000 ljudi. Številke so nato samo še naraščale, skupaj jih je do zdaj k nam (do 23. oktobra zjutraj) vstopilo več kot 47.500, največ Sircev. Kolikšen delež teh migrantov je nato iz Slovenije sprejela Avstrija, ni točno znano.

Podatki se iz ure v uro spreminjajo, tudi zato, ker je odpovedala operativna komunikacija s Hrvaško, ki slovenskih varnostnih organov o prihodih ne obvešča. Početje hrvaških varnostnih organov je Slovenija ostro obsodila. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je v sredo takšno ravnanje članice Evropske unije, ki se je zavezala k spoštovanju dogovorov, označil za »nedopustno in neodgovorno«. Najbolj obremenjeni sta območji Brežic, kjer vstopajo, in Šentilja, kjer jih največ prečka mejo z Avstrijo. Prišlo je tudi do incidentov, med drugim so prebežniki iz protesta zažgali več kot dvajset šotorov nastanitvenega centra v Brežicah, poškodbe pa sta zaradi nasilnega obnašanja migrantov utrpela prostovoljca Rdečega križa in Slovenske Karitas.

Potem ko je policija sporočila, da je na robu zmogljivosti, je Državni zbor na predlog vlade dopolnil zakon o obrambi, ki vojski pri širšem varovanju državne meje daje dodatna pooblastila. Ob vse hujšem pritisku beguncev je premier Miro Cerar napovedal, da bo vlada uporabila vse, kar sme in mora, da zavaruje Slovenijo in da razmišlja tudi o možnosti postavitve ograje. A za to je danes »prepozno«, meni nekdanji notranji minister in poslanec SDS Vinko Gorenak. Slovenijo je zaradi krize obiskal tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulous, ki je obljubil pomoč Evropske unije. Pristojni so v petek postavili nove sprejemne centre v Dobovi, človekoljubne organizacije pa vabijo k darovanju oblek, vode in hrane ter tudi k prostovoljstvu na terenu.

Predvidoma v decembru lahko pride do referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj je Ustavno sodišče sporočilo, da bo dopustilo njegov razpis. Odločitev ustavnih sodnikov prihaja sedem mesecev po tem, ko je Koalicija Za otroke gre vložila ustavno pritožbo zoper sklep Državnega zbora o zavrnitvi referenduma. Kot je znano, sprejeta novela ukinja zakonsko zvezo kot zvezo med možem in ženo in jo definira kot zvezo dveh oseb, s tem pa tudi odpira pot posvojitvam otrok s strani istospolnih parov. V Koaliciji bodo lahko nadaljevali zbiranje podpisov, kar je vladna koalicija z levim delom opozicije v Državnem zboru po sprejemu novele marca zaustavila, češ da bi bila izvedba referenduma protiustavna. A kot je pojasnila Metka Zevnik, so že vseskozi opozarjali, da zakon ni protiustaven, saj v njem ni dokazano, da bi kršil kakršnokoli človekovo pravico. V NSi in SDS so povedali, da je bila odločitev Ustavnega sodišča pričakovana.

Slovenski narod je v 93. letu starosti zapustil še en ugledni državljan in starosta slovenske politike, France Bučar. Bil je predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine, eden od očetov naše ustave in med najvidnejšimi osebnostmi osamosvojitve. Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je na žalni seji parlamenta poudaril, da v bližini Franceta Bučarja beseda Slovenec ni bila prazna, ampak je v njem gorela tako kot želja umestiti državo v Evropsko unijo. V imenu Slovenske škofovske konference je njen predsednik škof Andrej Glavan izrekel sožalje Bučarjevi družini, pa tudi priznanje za vse njegovo delovanje na področju družbenega in političnega življenja. Še posebej se ga v molitvi spominja zaradi njegovega izjemnega prispevka pri osamosvojitvi Slovenije in njegovega delovanja znotraj Cerkve.

Teden je bil tudi v znamenju kadrovskih menjav v zdravstvu. Šlo je za najvišji funkciji dveh pomembnih zdravstvenih ustanov pri nas – generalnih direktorjev ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra in Onkološkega inštituta. Na položaj prvega je bil na svetu UKC potrjen dosedanji v. d. Andrej Baričič, v strokovnost katerega verjame tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, a mora soglasje k imenovanju dati še vlada. Na direktorsko mesto onkološkega inštituta pa je po razrešitvi Janeza Remškarja, sicer še kot vršilka dolžnosti, sedla dosedanja Remškarjeva svetovalka Zlata Štiblar Kisić. Ta se je sicer otepala očitkov nepravilnosti, zaradi česar je Remškar zanjo sprožil postopek prenehanja delovnega razmerja. Postopek suspenza in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi Štiblar Kisićevi je sprožil Remškar po prejemu anonimke, ki naj bi opozorila, da naj bi si pomočnica generalnega direktorja za pravne zadeve nezakonito izplačevala nadure. A svet ljubljanskega onkološkega inštituta je ugotovil, da je za to odgovoren Remškar, saj ji je odredil nadurno delo in tudi podpisal opravljene nadure za izplačilo. Svet zavoda je zdaj ta postopek ustavil in Štiblar Kisićevo izbral za vršilko dolžnosti generalnega direktorja. Od danes tako uradno vodi ljubljanski onkološki inštitut, a največ za obdobje enega leta. Vlada je bila po Remškarjevi oceni pod takim medijskim pritiskom, da ni imela druge možnosti, kot da se je odločila tako, kot se je.

Zaradi nezadovoljstva v kmetijstvu in vse večjih težav v tem sektorju so minulo soboto v osmih mestih - Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju - kmečke stanovske organizacije protestirale in opozarjale na posledice za gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.

V Sloveniji bo do začetka leta 2017 nastala nova zavarovalnica. Vanjo bo Pozavarovalnica Sava združila štiri svoje družbe - slovenski Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Tilia ter hrvaški Velebit osiguranje in Velebit životno osiguranje.

Namenu so uradno predali poljansko obvoznico Škofje Loke, ki so jo Ločani in Poljanci dolga leta težko čakali. Nova obvoznica po zagotovilih direkcije za ceste zagotavlja boljšo prometno varnost, izboljšano kakovost bivanja prebivalcev in boljšo povezanost Poljanske doline z osrednjo Slovenijo.

V Katoliški Cerkvi smo obhajali misijonsko nedeljo pod geslom »Na obrobje ponesimo veselje«. Tokrat je med nas, v svojo domovino, v ta namen prišel misijonar na Madagaskarju Peter Opeka. Z njim je potekalo tudi osrednje vseslovensko praznovanje misijonske nedelje, kjer je daroval sveto mašo. Zahvalil se je za vse darove, ki jih Slovenci dajemo za Madagaskar in poudaril, da pomoč ni nikoli enostranska, je vedno obojestranska, saj nas tudi revni lahko marsikaj naučijo. Misijonar je v tem tednu maševal še v več drugih krajih, to nedeljo bo tudi v mariborski stolnici in pri sv. Jožefu v Celju. Več tisoč ljudi je Opeki prisluhnilo tudi na dobrodelnem večeru v nabito polni Hali Tivoli v Ljubljani.

Na misijonsko nedeljo je bilo posebej slovesno tudi je v mariborski stolnici, saj je apostolski nuncij Juliusz Janusz mariborskemu nadškofu metropolitu Alojziju Cviklu podelil palij, znamenje metropolitske službe. Slovesnost so združili s praznovanjem obletnice posvetitve stolnice ter s praznovanjem 25-letnice delovanja Nadškofijske Karitas Maribor. Še v znamenju nečesa je bila minula nedelja, in sicer, na dogodku v počastitev praznika Mestne občine Maribor, je mariborski pomožni škof Jožef Smej prejel naziv častnega občana.

V teh dneh gre proti koncu enotedenski festival Borštnikovo srečanje, ki letos obeležuje 50 let obstoja. Po besedah ministrice za kulture Julijane Bizjak Mlakar je festival nacionalnega in vedno bolj tudi mednarodnega pomena. Da bi mu zagotovili varno prihodnost, sta država in občina podpisali dogovor o dolgoročni podpori. Skupno se za nagrade, ki jih bodo podelili ob sklepu festivala to nedeljo, potegovalo deset slovenskih predstav pretekle gledališke sezone po izboru selektorice Amelie Kraigher. Najvišje priznanje - Borštnikov prstan pa bo prejela igralka Ljerka Belak.

Dobitnica Sovretove nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, je Mojca Kranjc. Nagrado je prejela za prevod romana Alexa Capusa Švindler, špijonka in človek z bombo. Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko pa je letos prejel pesnik Miklavž Komelj za zbirko z naslovom Noč je abstraktnejša kot n.

Narodna in univerzitetna knjižnica je prejela zapuščino jezikoslovca Jožeta Toporišiča, ki ji jo je predala akademikova družina. Zapuščina obsega več kot dvajset škatel rokopisov, tipkopisov s popravki, korespondenco in več publikacij. Obenem so v NUK predstavili tudi Toporišičevo leto, ki bo potekalo vse do 11. oktobra prihodnje leto.

Slovenijo je v športno veselje ovila srebrna medalja naših odbojkarjev na evropskem prvenstvu v Bolgariji. Ta konec tedna Slovenijo na uvodni tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju v Söldnu zastopajo Katarina Lavtar, Ana Drev, Tina Robnik in Maruša Ferk ter Žan Kranjec in Klemen Kosi. Potem ko je z mesta častnega predsednika Hokejske zveze Slovenije po dolgih letih odstopil Ernest Aljančič, je predsednik zveze Matjaž Rakovec dodal, da bi zveza sama sprožila postopek za njegovo razrešitev.