Umrl patriarh slovenske osamosvojitve France Bučar
Slovenija Tone Gorjup
V Ljubljani je v 93. letu starosti umrl predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine France Bučar. Bil je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve. V državnem zboru bodo obudili spomin nanj z žalno sejo, ki bo v petek.
France Bučar je bil rojen 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Obiskoval je škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu. Pred koncev gimnazije so ga Italijani odpeljali v taborišče Gonars. Po rešitvi iz ujetništva se je pridružil partizanom. Po vojni je nekaj časa deloval vodstvenih in upravnih organih nove oblasti, zatem pa se posvetil študiju. Leta 1956 je doktoriral na pravni fakulteti in tam ostal kot profesor za javno upravo; posvečal se je tudi gospodarskim vprašanjem. Napisal je več knjig s tega področja; v tem času je bil med drugim reden sodelavec Mohorjeve družbe. V 1970. letih je razburil oblast s kritičnimi članki, zato je izgubil službo na univerzi in postal oporečnik. V začetku osemdesetih let se je pridružil pobudnikom Nove revije in v 57. številki skupaj z drugimi objavil prispevek za slovenski nacionalni program. Kot je sam povedal, je bil to „intoritus za novo državo. Takrat nihče ni mogel nihče niti pomislita na to, da bi nastopil z zahtevo, naj gremo iz Jugoslavije ven. Mi smo to takrat skušali prikazati, kot nekakšno analizo razmer.“
Leta 1987 je sklopu Društva slovenskih pisateljev dal pobudo za ustanovitev nekakšne ustavne komisije. Konec tega leta ga je ob litostrojski stavki France Tomšič povabi, da bi prevzel vodenje Slovenske socialdemokratske (zveze) stranke, a je povabilo zavrnil. 20 januarja 1988 je kot prvi slovenski politik spregovoril v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. "Jaz sem temeljito analiziral samo bistvo tega sistema in komunizma in tako naprej. In sem tam dokazal, da ta sistem enostavno ne more obstati.“ Bil je med vodilnimi pri Zboru za ustavo, ki je oblikoval besedilo majniške deklaracije in dal pobudo za spremembo slovenske ustave; naj tej osnovi so pozneje sprejeli dopolnila k slovenski ustavi ki so omogočila prave večstrankarske volitve. Bil je med pobudniki Demosa in o tem povedal: „Mi smo bili soočeni, vse stranke, s fronto oblasti. Ne bomo sicer oblasti prevzeli, bomo pa močna opozicija. Potem pa je nastopil Oman in povedal: 'Mi gremo na volitve da zmagamo!' To je bilo v bistvu streznjenje.“
Že pred volitvami so pod njegovim vodstvom pripravili osnutek nove slovenske ustave. Po prvih večstrankarskih volitvah, na katerih je zmagal Demos je bil na ustanovni seji skupščine izvoljen za predsednika. Ta je pod njegovim vodstvom sprejela deklaracijo o suverenosti Slovenije in zakon o plebiscitu. Ob razglasitvi rezultatov plebiscita je France Bučar dejal: „Ta glasovalni izid mi omogoča, da na temelju desetega člena tega zakona ...slovesno razglasim, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.“ Predsednik skupščine je bil tudi med osamosvojitveno vojno in vse do leta 1992. Takrat je bil izvoljen tudi v prvi državni zbor. Leta 1996 se je upokojil, a je ostal aktiven v političnem življenju. Dolga leta je bil tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.
Evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je ob smrti staroste slovenske politike poudaril da je France Bučar pomembno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost.Po besedah predsednika države Boruta Pahorja bomo Franceta Bučarja vselej doživljali kot enega od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države.
Njegov politični sopotnik že iz obdobja slovenskega osamosvajanja Dimitrij Rupel pa je poudaril, da je bil dr. France Bučar patriarh slovenske osamosvojitve. Z njim odhaja del živega spomina na osamosvojitev!
