Nadškof Cvikl izrazil priznanje Nadškofijski Karitas Maribor ob njenem srebrnem jubileju

Cerkev na Slovenskem | 12.10.2015, 16:01 Petra Stopar

»Stiske so vedno večje in čutimo, da en sam te stiske ne zmore,« je na novinarski konferenci Nadškofijske Karitas Maribor ob njeni 25. obletnici poudaril mariborski metropolit Alojzij Cvikl. Pohvalil je delo prostovoljcev in si zaželel ohranitev dela Karitas vnaprej ter krepitev mreže z novimi prostovoljci.

12. oktobra leta 1990 je Nadškofijsko Karitas Maribor (NKMB) še kot škofijsko Karitas ustanovil takratni mariborski škof Franc Kramberger na podlagi Zakonika cerkvenega prava z namenom, da uresničuje karitativno, dobrodelno, humanitarno in socialno poslanstvo Cerkve. V dokumentu, ki ga je pred 25 leti podpisal mariborski škof Kramberger, je pisalo: »Po večkratnem pogovoru s člani dosedanje komisije za diakonijo v mariborski škofiji, na pisni predlog dr. Vinka Potočnika in po posvetovanju s člani zbora svetovalcev s tem odlokom ustanavljam Škofijsko KARITAS Maribor. Naj njeno delo spremlja obilje Božjega blagoslova.«

Ob današnji obletnici so na Strossmayerjevi 15, kjer Karitas deluje, pripravili dan odprtih vrat, ob 18.30 pa se v mariborski stolnici začne sveta maša in po njej koncert. Na današnji tiskovni konferenci je predsednik NKMB Branko Maček med drugim poudaril, da pri vsaki obletnici vedno razmišlja »v to smer, da bo vedno manj tistih, ki potrkajo na naša vrata za materialno pomoč, pa tudi, da se bo vse uredilo tam, kjer ljudje živijo, ampak duševna in duhovna stiska je močna«. Zato upa, da bo lažje vsaj ob 30. obletnici. »Skupaj moramo držati,« je še dejal.

Čestitke je sodelavcem Karitas izrekel tudi mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki bo v nedeljo na slovesnosti prejel palij, sveta maša pa bo tudi priložnost za zahvalo delovanja Nadškofijske Karitas.

Po njegovih besedah je današnji dan priložnost za zahvalo in hvaležnost. »Karitas je že od vsega začetka začel na človeka gledati celostno«, kar to ustanovo morda loči od drugih humanitarnih organizacij, je nadaljeval nadškof. »Hvala Bogu, da so se pred 25 leti lahko odprla vrata zakristije,« da so se ustvarili pogoji za karitativno delovanje na podlagi vere v Boga, medtem ko je druga vrednota služenje. »Tako se pri nas to dvoje prepleta – na eni strani smo sad usmiljenja, po drugi strani pa želimo to usmiljenje in dobroto prinašati ljudem in na človeka gledati res celostno, kot duhovno in telesno bitje, ker vemo, da stiske niso samo materialne, ampak so vedno bolj duhovne in duševne,« je pojasnil nadškof.

Vredno omembe se mu zdi tudi to, da se vodstvo Karitas zna posvečati ostalim sodelavcem in prostovoljcem z raznimi tečaji in druženjem. Podčrtal je tudi pomoč človeku, z namenom, da bo postal samostojen in se postavil spet na svoje noge ter sam postal solidaren. Na koncu je opozoril tudi na pomen sodelovanja in skrbi za dostojanstvo človeka v stiski. »Stiske so vedno večje in čutimo, da eden sam te stiske ne more,« je dodal nadškof in omenil nove oblike revščine, tudi »revščine zaposlenih«, saj ljudje, čeprav imajo službo, imajo prenizke plače. Nadškof Cvikl je danes tudi obiskal zaposlene in uporabnike Ljudske kuhinje Betlehem v času kosila in jim tudi sam postregel s hrano, s čimer se po njegovih besedah tem ljudem vrača »nekaj dostojanstva«, ki so ga morda izgubili in »najdejo košček doma, ki ga morda ne bi imeli ali pa ga nimajo«. Ob 25-letnici ima željo, da se Karitas ne bi zaprl, ampak da bi obdržal poslušnost Božjemu Duhu in odgovarjal na nove prošnje ter da bi se uspela ustanova pomladiti in najti več novih prostovoljcev.

Poleg redne pomoči ljudem v stiski v obliki hrane, obleke, obutve, šolskih potrebščin ali plačil položnic danes v sklopu NKMB deluje več ustanov za materialno in psihosocialno pomoč. Naj omenimo samo Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, Ljudsko kuhinjo Betlehem, Terapevtsko pripravljalni center, Sprejemališče za brezdomce in Zavetišče odprtega tipa za brezdomce, Materinska domova v Mozirju in Žalcu, dnevno varstvo v enotah Zavoda Čebela ter Dom starejših sv. Lenarta. Svoje humanitarno skladišče ima NKMB na Ljubljanski ulici.

Danes KARITAS v Nadškofiji Maribor združuje 92 Župnijskih Karitas, kjer deluje 1.325 sodelavcev in prostovoljcev, ki so v letu 2014 opravili 82.830 ur prostovoljnega dela in z različnimi oblikami humanitarne in socialne pomoči pomagali cca 25.000 ljudem v socialni stiski.