Dr. Boris Pleskovič
Pleskovič o odstavitvi vodstva slabe banke
Svet Petra Stopar
Delo Družbe za upravljanje terjatev bank bo na tnalu tudi v Državnem zboru. Kot je znano, je vlada v vlogi skupščine zaradi previsokih in neurejenih prejemkov razrešila predsednika upravnega odbora slabe banke Larsa Nyberga ter odpoklicala glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona. Danes o ureditvi DUTB na skupni seji razpravljata parlamentarni odbor za finance ter komisija za nadzor javnih financ.
Pričakovati je razpravo o tem, ali je šlo pri razrešitvi in odpoklicu za izvajanje političnega pritiska na DUTB. Premier Miro Cerar je to sicer odločno zavrnil. A kot je za naš radio povedal ekonomist in nekdanji dolgoletni strokovnjak pri Svetovni banki dr. Boris Pleskovič, je ukrep nenavaden predvsem zato, ker tako premier kot finančni minister delo DUTB ocenjujeta kot dobro.
Novica o rošadi v DUTB je segla preko slovenskih meja, saj ko smo za komentar vprašali Pleskoviča, nam je najprej sporočil mnenje kolegov iz mednarodnih ustanov. To je, da sta tako Nyberg kot Mansson v Sloveniji delala boljše kot v slabih bankah na Irskem in v Španiji, posledico njunega odhoda pa bomo čutili predvsem davkoplačevalci.
O upravičenosti višine prejemkov pravi, da se moramo zavedati, da imamo opravka z vrhunski mednarodni strokovnjaki, ki so tudi upravičeni do vrhunskih plač. O pogodbah v DUTB je Pleskovič dejal, da je za kakršnekoli spodrsljaje krivda na vladi, sicer pa pojasnil: „V takih kapitalskih združbah se bonuse plačuje po tem, koliko slabih posojil in kako hitro lahko uspeš prodati in prestrukturirati ter se bonusi potem na tak način plačujejo.“ Ob tem ne smemo pozabiti, da se pogodba sklene za več let, da si je treba urediti življenjski in družinski slog, se po potrebi preseliti ali hoditi čez vikende domov. „Če nato sredi mandata nekomu znižate plačo, je to izsiljevanje,“ je ocenil ekonomist z mednarodnimi izkušnjami.
Prepričan je, da bo zdaj težko najti tako usposobljene strokovnjake doma, ki poleg tega ne bodo povezani s kakšnimi lobiji. Zato je med morebitnimi razlogi za zamenjave po Pleskovičem mnenju tudi možnost, da je DUTB stopila na prste nekaterih tajkunov, ki se imajo za nedotakljive „in se je potem začela medijska gonja, da so javno mnenje obrnili proti DUTB zaradi nevoščljivosti visokih plač, vendar zakaj bi jaz šel v drugo državo delat za manjšo plačo, če lahko dobim službo ali v Tokiu ali v Nemčiji ali Ameriki, ker je to pač moja cena kot vrhunskega finančnega strokovnjaka ali pa vrhunskega kirurga“.
Po drugi strani pa imajo po Pleskovičevih besedah tudi vsi naši politiki, ki so na primer dobili službo v Evropski investicijski banki ali na evropskem Računskem sodišču, plačo od 20.000 do 25.000 tisoč evrov mesečno.
Kot smo že poročali, DUTB kljub pozivom finančnega ministrstva, da že marca popravi neskladnosti izplačil, tega ni v celoti izvedla. Manssonu se je sicer po marcu fiksna plača znižala z 20.500 na 17.000 evrov bruto mesečno, ostal je tudi brez vseh nagrad. Je pa takrat prejel zdaj sporno nagrado v višini skoraj 115.000 evrov bruto za uspešno delo od nastopa mandata avgusta lani do uveljavitve nove politike prejemkov. Ker pa je ministrstvo ugotovilo, da so bili sklepi za najbolj sporna plačila sprejeti s strani starega upravnega odbora, se vlada ni odločila za odpoklic treh na novo imenovanih članov.
