Nežmah, Perko in Erzar o fenomenu pesnika Balantiča na Kamniškem

Slovenija | 03.10.2015, 15:53 Petra Stopar

V prostorih kamniške knjižnice je bila v petek v sklopu Socialnega tedna okrogla miza o fenomenu pesnika Franceta Balantiča na Kamniškem. Potem ko sta sveta občin Kamnik in Komenda soglasno potrdila poimenovanje kamniške knjižnice po Balantiču, je to postal politični problem. Župan Marjan Šarec se je ustrašil nekaterih groženj s protestnim shodom in se po posvetovanju s stranko odločil, da bo občinski svet o tem razpravljal še enkrat, ter poiskal „bolj nevtralno“ ime za knjižnico. Točko naj bi obravnavali na oktobrski seji.

Okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Bernard Nežmah, dr. Tomaž Erzar in dr. Andrej Perko, je do zadnjega kotička napolnila prostore dvorane v knjižnici Franceta Balantiča, pravzaprav na kraju zločina, bi porekli tisti, ki jih je zbodlo ime. Ali pa bi kraj zločina poimenovali prostore občine, kjer so to poimenovanje izglasovali. Ali pa bi za zločince razglasili tiste, ki so dobili idejo zanj. Tu imajo mnogi v lokalni skupnosti težave, s tem, kdo je dal pobudo, so si precej belili glavo. Kot, da je to najpomembnejša stvar, kot da še vedno živimo v časih, ko je treba iskati krivce za vsako idejo, ki ne diši po režimu.

Smo torej še vedno tam, nam še vedno pripovedujejo, kaj lahko in česa ne, kako smemo razmišljati in kako ne, kdo je heroj in kdo ne, koga smemo častiti in koga ne? Še vedno potrebujemo dovoljenje, da smemo javno govoriti o tem, kako razmišljamo? Se je treba še vedno bati, če razmišljamo drugače? Zdi se, da v nekateri okoljih duh časa zaostaja. Je to občina Kamnik? Odgovor smo skušali poiskati tudi sinoči. Slišali smo ga ob koncu okrogle mize, ko nam je Tone Ftičar zaupal še kar nekaj ljudi, ki ostajajo zamolčani v občini Kamnik, ne smejo dobiti obeležja, ne pripada jim nobeno knjižno delo, skuša se jih izbrisati iz spomina.

Dr. Bernard Nežmah, ki je diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije, je med drugim navedel kar nekaj sporočilnih primerov iz drugih držav, namreč, da celo v Rusiji, karkoli si že pač mislimo o Putinu, s proračunskim denarjem financirajo disidente in njihova dela. Sam denimo o Balantiču, čeprav je študiral primerjalno književnost, v času študija ni izvedel niti besede. Pri zgodovini pa je po njegovem problem ta, da je človek že po naravi len, zato se tistega, kar se je učil v šoli, mnogi ne bodo šli učiti na novo, raziskovati ozadja.

Dr. Andrej Perko, ki je študiral psihologijo, že dolga leta vodi terapevtske skupine ljudi z različnimi težavami. Navedel je, da je Balantiča njegova družina osebno poznala. Pri odstiranju temin preteklosti pa je problem ta, ker vedno verjamemo tisto, kar hočemo verjeti. V njihovi družini, kjer je bil oče znana osebnost, so gostili številne ljudi, od „partijskih“ do škofovskih imen. Ampak možje, ki so v času vojne sodelovali na „pravi“ strani, si niso pustili vzeti slave, bi lahko njegovo pripoved povzela s svojimi besedami.

Psihoterapevt in izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti dr. Tomaž Erzar v zadnjem času še posebej raziskuje posledice povojne travmatizacije v slovenski družbi in proces odpuščanja. Med drugim je zbrane v dvorani spravil v smeh, ko je dejal, da nima nič proti partizanskim zgodbam, „če bi le bile resnične“. Kot pravi, jih je treba brati „z malo soli“. Sicer pa ocenjuje, da je letošnje leto, ko smo obeležili sedemdeset let konca druge svetovne vojne, vendarle prineslo nekaj pozitivnih premikov v razčiščevanju preteklosti. Logično pa je, da se odpirajo nekatere rane in pri posameznikih to vzbudi željo po uničevanju.

Priče smo bili namreč večkratnemu vandalizmu nad obeležjem na Kopiščih v Kamniški Bistrici, pred kratkim pa so oskrunili tudi prostor v središču Ljubljane, kjer naj bi postavili spomenik vsem žrtvam vojne. Še niti stoji ne, pa so tja že nanosili svinjske glave. Tudi Perko je dejal, da se preko pričevanj odkriva druga plat resnice, a da mnogi niso sposobni „iti preko“ in zato se čutijo prizadete.

Balantičeva sestra Tilka Jesenik, ki se je prav tako udeležila okrogle mize, nam je zaupala, da polemiko o njem spremlja s precejšnjo bolečino. Okroglo mizo si boste v kratkem lahko ogledali tudi na spletni strani Socialnega tedna.