Težnja človekovega srca je, da moli

| 01.10.2015, 10:53 Mateja Feltrin Novljan

Začenjamo mesec oktober, je mesec rožnega venca. V Radijski katehezi sta nam Matjaž Zupan, župnik iz župnije Suha pri Škofji Loki, in Matej Nastran, župnik iz župnije Škofja Loka, predstavila samo zgodovino te molitve, predvsem pa pomen molitve rožnega venca za naše življenje. Načinov je več, vsak mora najti svojega, pomembno pa je, da pogovora z Bogom, kar molitev je, ne opustimo. Moliti rožni venec je premišljevanje Kristusovega obličja skupaj z Marijo.

Sv. Papež Janez Pavel II. Je napisal apostolsko pismo Rožni venec device Marije , kjer nas je spodbudil, da gledamo na Kristusa skupaj z Marijo. Dosedanjim trem delom je dodal še četrtega, ki vsebuje skrivnosti luči, ki je Kristus sam. „Rožni venec je moja najljubša molitev. Je čudovita molitev, čudovita v svoji preprostosti in globini … Hkrati more naše srce vključiti v zaporedje skrivnosti rožnega venca vse dogodke, ki sestavljajo življenje posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva; osebne izkušnje in doživetja bližnjega, posebej tistih ljudi, ki so nam najbližji, ki so nam pri srcu. Tako v preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja,“ je zapisal sv. Janez Pavel II., ki nam je lahko skupaj z ostalimi svetniki, tudi fatimskimi pastirčki in sv. Bernardko Lurško, ki jim je Marija ob prikazanju naročila, da moramo več moliti, svetel zgled in opora.

„Skozi vso zgodovino je človek iskal Boga in načine, kako bi se nanj obračal. Najprej je bilo to spontano, ko so ljudje preko naravnih sil iskali stik z Vsemogočnim. Na tak način se je počasi oblikovala, izoblikovala drža, oziroma bolj izdelan način obračanja na Boga. Takrat lahko mirno začnemo govoriti o molitvi. Težnja človekovega srca je, da moli, naše srce nas žene k Bogu in takrat, ko je naša misel pri Bogu, takrat molimo. Molitev je odnos z Bogom, z molitvijo, z besedami, pa naj pridejo iz našega srca od žalosti, veselja, sreče, takrat smo pri Bogu in to je naša molitev,“ je v uvodu povedal Matjaž Zupan.

Matej Nastran je spomnil, da v pogovoru z Bogom veljajo iste zakonitosti kot v pogovoru z ljudmi: „Danes se govori o pomembnosti pogovarjanja. Vojne ne rešujejo na poljih, na koncu je treba sesti skupaj in se dogovoriti, tudi v odnosu do Boga velja, da se v pogovoru zbližujejo naši pogledi. Tudi zakonski terapevti vernim parom, ki se k njim zatečejo po pomoč, svetujejo, naj skupaj molijo rožni venec.“

Kdaj smo začeli moliti rožni venec?

Dominikanci so že od 13. stoletja dalje imeli rožni venec za dediščino svojega reda in so z veliko vnemo razširjali to molitev. Priporočali so jo in razlagali ljudem njeno bogato vsebino v pridigah, duhovnih vajah, ljudskih misijonih. Povsod, kamor so prišli, so ustanavljali bratovščine svetega rožnega venca. V Kölnu je bila ustanovljena taka bratovščina že leta 1475. Papež Pij V je organiziranje bratovščin rožnega venca poveril dominikancem. Res je bila kmalu skoraj vsa katoliška Evropa preprežena s temi bratovščinami. V Ljubljani je bila bratovščina rožnega venca vsaj že v 17. stoletju. Te bratovščine so bile prave šole krščanskega življenja, kjer so verniki dobivali zelo dobro duhovno in sploh krščansko vzgojo.

Molitev rožnega venca se je širila po zmagi kristjanov nad Turki pri Lepantu 1571, saj so to zmago pripisovali molitvi rožnega venca. Na dan odločilne bitke (7. oktobra 1571) so se zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. V spomin na to zmago imamo v bogoslužju god Rožnovenske Matere Božje (7. oktobra). Poznejši papeži, zlasti Leon XIII, ki je napisal kar 16 okrožnic o rožnem vencu, so to molitev pospeševali. K širjenju te molitve so prispevala tudi prikazovanja v Lurdu in Fatimi ter stiske krščanskega ljudstva.

Kako moliti rožni venec?

Molitev rožnega venca začnemo tako, da ko se pokrižamo, izrečemo:

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Nato izmolimo:

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; naše vstajenje in večno življenje. Amen.

Nato izmolimo:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Nato molimo: Zdrava Marija, za besedo Jezus povemo prošnjo (skrivnost), ter nadaljujemo s Sveta Marija.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Nato izmolimo:

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

1. VESELI DEL (ponedeljek in sobota)

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam poživi vero.

2. ki nam utrdi upanje.

3. ki nam vžgi ljubezen.

Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.

2. ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.

3. ki si ga Devica rodila.

4. ki si ga Devica v templju darovala.

5. ki si ga Devica v templju našla.

2. SVETLI DEL (četrtek)

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam daj duha pokorščine.

2. ki nam daj srečo uboštva.

3. ki nam podeli milost čistosti.

Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. Ki je bil krščen v reki Jordan.

2. Ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.

3. Ki je oznanjal božje kraljestvo.

4. Ki je na gori razodel svoje veličastvo.

5. Ki je postavil sveto evharistijo.

3. ŽALOSTNI DEL (torek in petek)

Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam utrdi spomin.

2. ki nam razsvetli pamet.

3. ki nam omeči voljo.

Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki je za nas krvavi pot potil.

2. ki je za nas bičan bil.

3. ki je za nas s trnjem kronan bil.

4. ki je za nas težki križ nesel.

5. ki je za nas križan bil.

4. ČASTITLJIVI DEL (sreda in nedelja)

Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

1. ki nam vodi naše misli.

2. ki nam vodi naše besede.

3. ki nam vodi naša dejanja.

Slava Očetu.

Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

1. ki je od mrtvih vstal.

2. ki je v nebesa šel.

3. ki je Svetega Duha poslal.

4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.

5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

Po vsakem delu lahko dodamo še tri Zdrava Marija s skrivnostjo:

ki se naj usmili vernih duš v vicah.

Po vsaki desetki (Zdrava Marija) za Slava Očetu lahko dodamo še:

O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste , ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.

Molitev rožnega venca končamo tako, da se pokrižamo in izrečemo:

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.