DEKD: »Praznovanja« Če praznike zapustimo, prazniki zapustijo nas

Slovenija | 25.09.2015, 11:20 Nataša Ličen

Koordinatorka in urednica Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji Nataša Gorenc, z Zavoda za varstvo kulturne dediščine: »Točno opoldne bo danes kar dvanajst slovenskih mest, ki so vključena v Združenje zgodovinskih mest, hkrati zaživelo v praznovanjih dediščine. Zvečer ob 18. uri pa se vsi skupaj dobimo v Žički kartuziji, ki letos praznuje 850 let od prihoda kartuzijanov, obenem pa se veselijo tudi letošnjega imenovanja na seznam spomenika nacionalnega pomena. V Žički kartuziji se odvija dogajanje že to dopoldne, organizirane so delavnice, povezane z življenjem menihov nekoč, pripravili so tečaj lepopisja in ostale vsebine z zanimivega festivala, ki privablja vsako leto zveste obiskovalce. Ob 18. uri pa bo sledilo slavnostno odprtje s kulturnim programom s tamkajšnjih Srednje in glasbene Šole, z naslovom »Lepota doline«. Vabljeni, pridite v čim večjem številu.«

25 let v Sloveniji obeležujemo Dneve evropske kulturne dediščine

»V Evropi je tradicija daljša, več kot tridesetletna. Letošnji jubilej v Sloveniji je dal tudi idejo za skupno temo dogodkov pri nas. Prav je, da se ob praznovanju jubileja spomnimo evropskih začetkov. »Vdihniti življenje vsej naši dediščine« je bilo geslo, ki so ga za svojega vzeli lastniki in upravljavci dediščine v Franciji leta 1984. Osnovna ideja je bila, da se vsem ljudem omogoči vstop v izjemne spomenike, ki so v veliki meri v zasebni lasti. Pobuda se je potem razširila po vsej Evropi in Slovenija se je tej pobudi priključila leta 1991. Prva leta pri nas ni bilo tolikšnega odziva, kot smo si ga želeli. Sčasoma pa se je ideja razširila na regionalne enote, sodelavci so se začeli nad pobudo navduševati, vključilo se je vse več muzejev, galerij in leta 1998 je prišlo do preobrata, saj je to postala množična prireditev morda zaradi izbrane, zelo priljudne teme, ki je prikazovala življenje v srednjeveških mestih. Mediji so takrat tudi prvič pokazali veliko zanimanja in na prireditve je prišlo približno 10.000 obiskovalcev. Začutilo smo, da je zelo pomembno osveščati ljudi, saj smo kot družba lahko najboljši skrbniki dediščine. Želeli smo privabiti tudi Društva za ljubiteljske dejavnosti in zdaj prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine (DEKD) rastejo in se širijo. Ljudem pomenijo navdih, v njih dobijo ideje in potrditve, kar je tudi zelo pomembno, vse to je pripomoglo, da imamo letos 400 brezplačnih dogodkov, kakovostnih in raznolikih, vse povsod po državi."

»Praznovanja« je tema letošnjih DEKD

»Na prvi pogled je tema morda res etnološka, ko pa pogledamo širše, pa je tema univerzalna, ponuja številne interpretacije, povezave z različnimi pojavnimi oblikami, od snovne, nesnovne do naravne kulturne dediščine. Sodelujoče smo pozivali, da pri obravnavi teme povezujejo vzporednice med nekoč, danes in jutri, naj bodo kritični, naj razmišljajo o praznovanjih včasih, zakaj in kaj se je spremenilo, kakšno vlogo imajo praznovanja v življenju posameznika, družine in v globalnem svetu danes. Arhaičen, zgodovinski človek ni nikoli praznoval brez razloga, nikoli zaradi želje po pobegu iz realnosti, zgolj zaradi iskanja užitka, kot to dostikrat zasledimo v sodobni potrošniški družbi. Včasih niti koraka niso storili po naključju, vedno so se odločali v skladu z določenimi normami, ki so izhajale iz predstav, da je človek duhovno bitje, uglašen z naravo in s seboj. Vsi se veselimo praznovanj, ampak bolj malo vemo o njih.«

Letos prvič tudi skupna evropska tema - industrijska in tehniška dediščina

»Prvič so se letos v sklopu DEKD povezale vse sodelujoče evropske države v skupni temi, in to je industrijska dediščina, ki jo je v vsem evropskem prostoru res veliko. Imamo tudi veliko dobrih praks, ko so-smo starejšim industrijskim objektom uspešno dali novo uporabo, od starih mlinov, rudnikov, elektrarn, pri nas recimo soline in podobno.«

Oglejte si programsko knjižico letošnjih 400 brezplačnih prireditev in dejavnosti po vsej Sloveniji.